Usoda mrtvih lakiranih dreves

Tiskanim revijam se ne obeta nič dobrega. Kot preostanku tiskanih medijev tudi njim vse bolj grozi splet. V prihodnosti se bodo morale prilagoditi novemu mediju ali pa jih čaka usoda njihovih časopisnih bratrancev.

Umiranje tiskanih medijev se počasi, a zanesljivo nadaljuje. Minule dni smo tako lahko brali zanimivo in zgovorno novico o Googlovem nakupu odslužene finske papirnice, v prostorih katere bo najverjetneje stalo veliko novo podatkovno središče tega internetnega velikana. Torej niso ogroženi le potrošniki, temveč tudi izdelovalci papirja. Glede na to, da Google zelo zanima poceni električni tok in dostopni vodni viri za hlajenje in da očitno radi kupijo prostore propadlih papirnic in da imamo mi zelo podobno zgodbo v Krškem, bi se morda naši odgovorni lahko kaj zganili tudi v tej smeri? A pustimo to za kakšno drugo priložnost. Tokrat si malo pobliže oglejmo stanje pri drugih velikih potrošnikih papirja, tistega bolj kakovostnega, ki pa ga ne trošijo vsak dan, temveč nekako na teden ali mesec. Pišem seveda o revijah, kakršno ravnokar držite v rokah (ahm, seveda če tega prispevka ne berete v spletu - tudi uporabni rok takšnih piščevih domislic se s spletom zanesljivo izteka).

Pri revijah je ob grožnji/priložnosti spleta čutiti nekoliko več poguma. Seveda je razlog zanj mogoče najti tudi v tem, da so najpogumnejše revije v lasti precej večjih medijskih konglomeratov, ki prav z revijami tipajo svojo spletno prihodnost, finančno najzahtevnejše operacije, ki jih predstavljajo predvsem dnevni časopisi, pa le previdno odpirajo v internet. Precej revij je tako že ukinilo svoje tiskane različice in se v celoti preselilo v splet. Po drugi strani imajo revije pred časopisi še vedno veliko prednost, vsaj ko omenjamo splet; to sam imenujem "faktor S". Faktor S je stopnja udobja, s katero lahko določeno informacijo - se opravičujem - konzumiramo tudi na tako neprimernem mestu, kot je straniščna školjka. Glede na to, da je, kljub nemajhnemu številu poizkusov, faktor S še vedno podvržen precejšnjemu elektronsko/informacijskemu primanjkljaju dotičnega okolja, predstavlja pravi izziv sodobnim tehnologijam in miniaturiziranim elektronskim čudesom - "gizmom", ki jih je vsak dan več. Velik preboj so prinesla skoraj povsod navzoča brezžična podatkovna omrežja, predvsem WiFi, v skrajni sili pa tudi ponudba mobilnih operaterjev, ki zelo olajšajo dostop do bogastva informacij v spletu. Vse večji zasloni, zadnje čase celo občutljivi za dotik in kretnje, poenostavljajo konstrukcijo in uporabo gizmov, še posebej odkar je prihodnost mobilnih naprav jasno nakazal Applov iPhone, ki zelo dobro shaja celo brez fizične tipkovnice. Časopisi ponujajo predvsem informacije, v grobem bi rekli, da je zanje pomembno predvsem besedilo. Pri trenutnem stanju tehnologije konzumiranje besedila, tudi gledano skozi faktor S, ni več nobena težava. Na drugi strani je pri revijah še kako pomemben tudi stilistični učinek. Tega sodobne naprave še ne prinesejo v zadostni kakovosti. Ne le, da bodo potrebni še večji zasloni in da povprečnemu potrošniku dostopnih naprav z barvnim e-črnilom še ni na spregled, tudi danes uveljavljeni spletni standardi še ne dosegajo stopnje, ki bi omogočala zvesto reprodukcijo malo bolj razkošne revije.

Ta pomanjkljivost je rodila kar celo podvejo internetnega založništva, ki ga predstavljajo najrazličnejši "listalniki" revij, praviloma izdelani v tehnologiji flash, ki je že prinesla učinkovit odgovor za objavljanje videa v spletu (mimogrede - zanimivega predstavnika takega programja, ki je celo plod domačega znanja, predstavljamo prav v tej številki). A če je bil flash za spletni video prava tehnologija ob pravem času, je pred spletnimi listalniki revij hud izziv, saj se novi standardi spleta vse bolj bližajo vsem naprednim zmožnostim, ki jih ponujajo. Razvoj dogodkov zelo spominja na dogajanje po izbruhu večpredstavnosti, ki se je zgodil nekako hkrati s spletom. Ker je bil splet na začetku še precej preokoren za grafične učinke in video, se je razvil nadvse živahen trg večpredstavnih CD-ROMov, ki mu je tudi ta revija namenjala nemajhen prostor na svojih straneh. Ko je splet pridobival večpredstavne sposobnosti, je zaradi svoje vedno povezane in neomejeno prepletene narave, najrazličnejše večpredsatvne ploščke preprosto odplaknil na smetišče zgodovine.

Danes spletni prelom zanesljivo dohiteva stilistično raven revialnega tiska, skupaj z zvestim upodabljanjem najrazličnejših tipografij in naprednim prelomom. Vsekakor revije prodaja tudi njihov grafični slog, a vendar je še vedno besedilo tisto, ki je najpomembnejše. In predstavitev v spletu prijazni ali domorodni obliki (X/HTML), ki jo je mogoče učinkovito preiskovati, preoblikovati (npr. opremiti z navzkrižnimi povezavami) in prenašati med različnimi aplikacijami, bo vedno bolj sprejemljiva najširši publiki kot najrazličnejši vsadki in dodatki. Takšnemu besedilu dodati preostale večpredstavne elemente, npr. video in zvočne posnetke, pa že danes ne predstavlja nobene resne težave. Ko bo spletno založništvo doseglo raven spodobnega DTP, bo - kot pri večpredstavnosti - prevladalo in s svojimi preostalimi prednostmi prevzelo glavnino v spletu objavljenih revij. Seveda, če jim bo tedaj sploh še mogoče reči "revije", saj bodo prav gotovo izkoristile možnost trenutnega osveževanja vsebine, to pa jih bo zlilo z drugimi spletnimi mediji.

Vse to nekako kaže, da je revijam naravno mesto prav v spletu, še posebej v prihajajočih rodovih, ki bodo prinesli vse potrebne standarde, s katerimi bo vsako besedilo mogoče predstaviti v obliki, ki bo po slogu ne le dosegala, temveč močno prekašala današnji revialni tisk. Ob dodajanju bogatega večpredstavnega gradiva, ki ga v tiskane revije tako ali tako sploh ni mogoče dodati, se bomo čez nekaj let pravzaprav vprašali, kako da so revije nekdaj sploh izhajale v tiskani obliki, kot je to danes nesmiselno za npr. splošne enciklopedije.

Če časopisom grozi, da bodo zaradi spleta v celoti izumrli, je z revijami nekoliko drugače. Splet morajo sprejeti kot svoj naravni dom, mnogo primernejši za vrsto in slog informacij, ki jih objavljajo. Trik preživetja bo torej v tem, kako v splet skupaj z revijo prenesti tudi naročnike in oglaševalce. Pa naj bo to tema za katero od prihodnjih mnenj.

Če časopisom grozi, da bodo zaradi spleta v celoti izumrli, morajo revije sprejeti splet kot svoj naravni dom