Uvodnik: Časi so drugačni

Priznam, sem spletoholik. Še več, sem tudi obsesivni spletni nakupovalec – zakaj bi se vozil v trgovino, če lahko nakup opravim od koderkoli, kar prek telefona? Včasih celo od tam, kamor gre še cesar peš. Toda sistem res odlično deluje le, dokler ne pride do prve okvare …

Članek o finančni strani spletnega nakupovanja (carine, davki, stroški posredovanja), ki ga je za to številko napisal kolega Huš, me je spomnil, kako je bilo nekoč vse precej drugače. Bili so časi, ko Evropa še ni opazila, da je Kitajska tako velika in tako mo(go)čna, da nas lahko s svojimi tovarnami, količinami in marketingom zlahka poplavi, tudi in še posebej na tržišču računalnikov in vsega, kar diši po njih. Časi, ko smo si za nekaj deset evrov na zdaj že pokojnem Gearbestu in Aliexpressi za zabavo (in potešitev firbca) kupovali vsemogoče neumnosti, ki so jih po tekočem traku na tržišče vozila kitajska podjetja. Ne dvomim, da današnja mladina podobno počne z vsem, kar nam ponuja vseprisotna goljufiva kitajska trgovina Temu, pa vendar, evropski protidampinški zidovi so danes nekoliko višji, vse skupaj pa zato malce manj ugodno, včasih tudi bolj zapleteno.

Kitajski izdelek do nas morda sicer še vedno pride brez stroškov prevoza (tega pač na različne načine subvencionira kitajska država), vendar nas bo doletelo plačilo DDV (pravilno!), v primeru dražjega izdelka pa tudi carine. Še več, v vsakem primeru nas bo doletela še pošta oziroma njeni stroški, ki so lahko le stroški »postopka«, včasih pa še »posredovanja«. Oboje prinese tudi dan ali dva (ali več) zamude, ki jo tehnološki firbci težko prenašamo.

Vračilo blaga vključuje pakiranje in kartonske škatle, predvsem pa stanje v vrsti na – pošti! Tisti pošti, ki ima tako in tako uradne ure vedno bolj le takrat, ko smo običajni ljudje v službi.

Morda je razlog moja starost, tudi zgoraj omenjeni dodatni koraki, a sam se za mednarodne spletne nakupe raje odločam v smeri Amazona. Osebno in vedno bolj tudi službeno. Prodajalci so največkrat isti (tam daleč, na Kitajskem), cene nekoliko višje (skladišča v Evropi), dostava pa zato hitrejša in z manj poštnimi zapleti. Amazon je zakon, še vedno. Poštnina je sicer višja, o čemer sem že pisal, vendar se kompulzivni nakupovalci temu izognemo z naročnino na Amazon Prime. Pa vendar, tudi Amazon ni več tisto, kar je bil.

Spomnim se, da so mi nekoč zaradi enodnevne zamude z dostavo vrnili celotno kupnino za računalniški monitor. Ta je prispel naslednji dan in sem ga lahko obdržal. Spomnim se tudi, da so mi ob prijavi okvarjene tablice novo poslali kar takoj, še preden sem jim vrnil staro, na njihove stroške seveda. Danes je drugače.

Moj zadnji nakup, ko sem si za domače/službeno igranje omislil mini PC Nipogi (sicer na strani Amazona pohvaljen in označen z značko Amazon's Choice), se ni iztekel najbolje. Luštna igrača s strojno opremo nadpovprečnega prenosnika brez zaslona in tipkovnice, ki sem si jo omislil za domači virtualizacijski strežnik Proxmox, je takoj pognala protioglasni Pihole in en dodaten Windows 11, vse drugo pa je ostalo še pri načrtih za prihodnost. Nipogi je namreč po natanko 20 dnevih delovanja nepričakovano umrl. Kar sam, brez razloga. Brskanje po forumih je pokazalo, da sem s to smrtjo nekje med tisoči meni podobnih, čeprav menda redek med stotisoči, ki so napravico dejansko kupili. Klik na Amazonu pokaže … da si je Amazon nad mojo težavo umil roke. Po 14 dnevih se z mano ne želijo več ukvarjati, obrnem naj se neposredno na proizvajalca. Kitajski proizvajalec navaja spletno stran, ki … ne deluje. K sreči telefonska številka, ki je navedena kot druga možnost, deluje, javi se nemško govoreči sogovornik, ki obvlada tudi angleščino. Ne, ni takoj obljubil pošiljke nove igrače, po e-pošti mi je poslal video do jutub posnetka (!), ki me je poučil, kako naj odprem malega nipogija in … očistim kontakte za pomnilnik! Kot da bi to kdaj pomagalo, halo?! Seveda ni. Šele naslednji korak pomoči v Nemčiji je bil ponudba menjave, vendar šele po tem, ko bodo prejeli pokvarjenega. Nič posebnega, vendar zadnje na moji strani vključuje pakiranje in kartonske škatle, predvsem pa stanje v vrsti na – pošti! Tisti pošti, ki ima tako in tako uradne ure vedno bolj le takrat, ko smo običajni ljudje v službi. Kakorkoli – novi mali nipogi spet uraduje v mojem podatkovnem centru (beri: na podstrešju), z virtualkami, ki sem jih restavriral iz prej narejenih varnostnih kopij. In čaka na 20. dan, ko bo morda spet … umrl.

Časi so torej drugačni, celo Amazon je manj prijazen kot včasih, pa vendar je še vedno boljši kot njegovi slovenski konkurenti. Če nič drugega je dostava česarkoli, iz kateregakoli dela sveta, navadno hitrejša, kot jo zmore sestaviti Mimovrste iz enega dela Ljubljane na drugega.

***

Prebrali ste uvodnik v novo številko Monitorja.

***

Berite Monitor!

- V spletu,

- z aplikacijami za iPhone in Android,

- v listalniku PDF,

- na papirju.

- Ali pa se naročite!