Uvodnik: Evropski »oblak« ne obstaja. Več

Upam si trditi, da je večji del Slovenije zaznal, da je v začetku marca ugasnila spletna stran partis.si. Hkrati z njo je ugasnilo še 3,6 milijona spletnih strani, za katere ta ista skupina uporabnikov ni nikoli slišala. To je le začetek žalostne resnice o stanju v evropski računalniški konstelaciji.

Prvi del te žalostne resnice je dejstvo, da vsi poznamo partis.si. Spletno stran, ki ima (je imela) na zalogi ogromno količino datotek torrent, nekakšnih kazalcev na vsebine, večinoma nelegalne – filme, serije, programsko opremo. Kot je pred časom zapisal kolega: »Partis na prvi pogled ne počne nič napačnega, ne gosti spornih datotek in se v osnovi predstavlja kot družabno središče somišljenikov. Za dejanja uporabnikov ni neposredno odgovoren oziroma mu je tako namen kot zavest težko dokazati. Mešanica zakonov in filtri, ki ščitijo uporabnika in njegovo zasebnost, pač preprečujejo uspešen pregon piratske dejavnosti. Na široko gledano, proti zakonu deluje zgolj tisti, ki avtorske pravice krši večkratno, obenem pa mora neupravičeno uporabljati avtorsko delo v pridobitvene namene in z uporabo pridobiti veliko premoženjsko korist v višini vsaj 5.000 evrov.« Če so v marsikateri evropski državi tovrstne strani (in njihovo uporabo pri uporabnikih) uspešno skorajda zatrli (kar poskusite v Nemčiji zgolj omeniti besedico »torrent«, pa se bo vaš sogovornik kar zgrozil!), pri nas tovrstno početje cveti. Sicer malce manj kot včasih, saj imamo uporabniki možnost uporabe Netflixa, HBO in podobnih storitev, pa vendar.

Drugi del žalosti pa je razlog za ugasnitev vseh teh milijonov spletnih strani. Pogorel je namreč eden izmed strasbourških podatkovnih centrov evropskega ponudnika OVHCloud. Francosko podjetje ima pod seboj desetine takih centrov na štirih celinah in je po vseh merilih največji evropski računalniški »oblak«. In vendar – ste že kdaj slišali zanj? Ste že kdaj obiskali strani/storitve, kot so pariški Center Pompidou, poljski finančni ombudsman, izvozni center vlade Welsa, britanska agencija za certificiranje vozil, kripto borza Deribit in evropski del večigralne igre Rust, ki so med najbolj znanimi »umrlimi« strankami v marčevskem požaru? Verjetno ne. Strani, ki jih obiskujemo in živijo v oblaku, so pač na ameriških Amazonu, Microsoftu in Googlu, morda celo na kitajski Alibabi. Evrope tu enostavno ni.

In kot kaže, je bo po strasbourškem požaru še manj. Zaupanje v OVHCLoud bo po tem debaklu zagotovo na še bistveno nižji ravni, kot je bilo do zdaj. Kako je mogoče, da neka stavba s tisoči strežnikov pogori, v celoti? Kje so protipožarni sistemi? Kako je mogoče, da zaradi požara v eni stavbi še vedno (15 dni po požaru!) ne delujejo strežniki v treh sosednjih stavbah? Še več – kako je mogoče, da so 14 dni po požaru v strežniškem centru SBG2 ugotovili, da bodo v resnici morali popolnoma ugasniti tudi sosednjo stavbo SBG1, za katero so najprej menili, da jo je odnesla nepoškodovana.

Kako je mogoče, da so uporabniki, kot kaže zdaj, v požaru izgubili tudi varnostne kopije svojih strežnikov, za katere so dodatno plačevali OVHCloudu? Kje je zdaj tako opevani »oblak«, ki je razpršen, neuničljiv? V čem je ta oblak drugačen od računalnika, ki ga imam v kleti? Razen seveda v tem, da za oni oblačni računalnik skrbi »nekdo drug«, na to, kako to počne, pa nimam prav nobenega vpliva.

Pri čemer tokratna katastrofa v OVHCloudu ni prva. Na portalu The Register so spomnili, da so strasbourški centri SBG že leta 2017 ostali brez električnega napajanja, tudi zato, ker je (bil?) center narejen pod vsemi standardi. Strežniki so bili takrat nameščeni v ladijskih kontejnerjih, posamezni centri pa niso imeli urejenega ločenega napajanja z električno energijo. Ali ga zdaj že imajo, po pisanju Registra ni jasno.

Žalostna resnica je torej, da smo Evropejci (k sreči Slovenija sodi vsaj tja), kar se računalništva tiče, prepuščeni Američanom. Svet nam upravlja velikih pet – Amazon, Google, Microsoft, Apple … In Facebook. Resda obstajajo politične iniciative, ki poskušajo na tem področju narediti tudi nekaj evropske konkurence, toda francoskega (sicer zasebnega) podjetja tukaj skoraj zagotovo ne bo. Več.

Skoraj zagotovo pa bo spet zaživel Partis. Slovenski kontrabantski duši namreč še kataklizmični požari ne zmorejo do živega.