Uvodnik: Ukinitev Gmaila z lastno domeno - Denar ne smrdi

Google je napovedal, da bo ukinil G Suite legacy free edition. Vsi tisti, ki imamo lastne domene, vezane na Gmail, bomo ostali brez svojih primarnih e-poštnih naslovov ali pa jih bomo morali plačevati. Tako enostavno.

Zastonj kosilo ne obstaja, pravijo in to še posebej velja za brezplačne spletne storitve. Pa vendar, če odmislimo 'trgovanje s podatki', o katerem smo že veliko pisali, je veliko Googlovih storitev v osnovi brezplačnih. Google Zemljevidi. Iskalnik Google. Gmail. Zadnjih 16 let je bila brezplačna tudi možnost uporabe Googlove poštne storitve, ki je bila 'zamaskirana' v lastno domeno. Če poenostavim – moj osebni e-poštni naslov matjaz@klancar.net je v resnici čisto običajen Gmail, le da do njega dostopam prek naslova mail.klancar.net in je prejemnikom videti nekoliko bolj 'resno', kot neki brezplačni Gmail, ki ga lahko odpre prav vsak. To je možnost, ki jo Google leta 2006 ponudil v okviru storitve Google Apps in jo leta 2012 tudi ukinil oziroma jo ponudil v okviru nove plačljive storitve G Suite (ki se danes imenuje Google Workspace). 'Prvopristopnikom', tistim, ki smo jo uporabljali od prvih dni, so jo prijazno brezplačno pustili še naprej. Toda vsega lepega je enkrat konec in tudi prvopristopniki bomo od letošnjega poletja izenačeni s smrtniki, ki morajo za to storitev plačevati mesečno naročnino.

Nekako tako, kot so me že prepričali, da plačujem za shrambo v oblaku, saj po kar nekaj letih hranjenje fotografij v Google Photos ni več brezplačno. In tako, kot že nekaj časa plačujem za glasbeno storitev Youtube Music, ki je v resnici le neomejeni glasbeni del brezplačnega Youtuba. In tako kot plačujem, če sem že tu, še Youtube Premium, da sem se odkrižal oglasov. Prav, še nekaj fičnikov na mesec bo šlo v smeri Googla. Toda ali bi to res bilo le nekaj fičnikov? Sploh ne!

G Suite legacy free edition, ki bo nehal delovati 1. maja, bo namreč uporabnike samodejno premestil v storitev Google Workspace, kjer je najnižja naročnina šest dolarjev. Na mesec. Ampak na uporabnika! Sam imam v domeni klancar.net mojo razširjeno družino, kar bi trenutno zneslo 8 × 6 dolarjev na mesec, kar je že kar poštena naročnina. 500 evrov na leto!

Če bi bila to katera druga storitev, bi zamahnil z roko in rekel nasvidenje. Toda to je elektronska pošta! Osnovno orodje današnjega interneta in s tem digitalnega življenja.

Če bi bila to katera druga storitev (denimo kakšen Evernote, ki ga uporabljam za zapiske), bi zamahnil z roko in rekel nasvidenje. Toda to je elektronska pošta! Osnovno orodje današnjega interneta in s tem digitalnega življenja. Ta elektronski naslov se nahaja v množici drugih storitev, ki jih uporabljam, od bank naprej. Sploh si ne predstavljam, kako bi vse te storitve zbral na kup, kaj šele, da bi jim spremenil prijavne podatke tako, da bi delovale brez 'matjaz@klancar.net'!

Kaj lahko sploh storim, razen da plačam?

Naj postavim svoj lastni poštni strežnik? Dandanes ti obstajajo že kar v obliki 'paketov', ki jih skupaj z Linuxom namestimo kot neki navidezni stroj. Ki bi tekel na podstrešju in bi bil s svetom povezan prek domače optike. Priznam, poguglal sem in ugotovil, da strokovnjaki pravijo: »RES si ne želiš upravljati svojega poštnega strežnika!« Včasih je bilo to enostavno, danes, odkar se svet bori proti neželeni pošti, je to resen posel. Zaščita proti 'spoofanju', zaščita pred vdori, zaščita pred samo neželeno pošto, pozornost, da se poštni strežnik ne znajde na katerem izmed spiskov RBL, kjer beležijo 'okužene' poštne strežnike … Sploh pa – ugotoviti, zakaj nekoč morda kakšno sporočilo ni doseglo nekoga pri katerem izmed velikih ponudnikov (Gmail, outlook.com), je skorajda misija nemogoče.

Naj izberem katero izmed drugih brezplačnih storitev? Ruski Yandex, denimo? Hm … Še vedno imam raje, da mojo pošto bere Biden kot Putin … Ne. Indijski Zoho? Morda …

Naj poiščem kakšnega cenejšega ponudnika? Menda se najde neke Nemce tudi po en evro na uporabnika mesečno. Petkrat manj kot Google, sliši se obetavno. Morda.

Ali pa naj vse skupaj obesim mojemu službenemu sistemcu tukaj v podjetju? Na službeni poštni strežnik bi lahko 'obesil' še eno domeno in vse poštne predale preusmeril na – brezplačni Gmail. Ha!

Da, najverjetneje bodo konec verige še vedno predstavljali brezplačni naslovi Gmail, že zato, ker se je družina navadila uporabljati točno to obliko uporabniškega vmesnika za spletno pošto. Toda ali bo ta rešitev trajna? Nič ni trajno v tem norem digitalnem svetu. Tudi Google je leta 2006 zapisal, da »organizations that sign up during the beta period will not ever have to pay for users accepted during that period (provided Google continues to offer the service)«. Da, še pravočasno se je z oklepajem vmešal pravnik in začrtal morebitno izhodno strategijo. Se bo nekoč kaj podobnega zgodilo tudi z običajnimi brezplačnimi naslovi @gmail.com? Hiter vpogled razkrije, da storitev gmail.com trenutno uporablja 1,8 milijarde uporabnikov. Vsak ima menda v povprečju 1,75 poštnega računa. Če bi se Google nekoč odločil vse te račune spremeniti v plačljive, denimo le dolar na mesec … bi zaslužil okoli tri milijarde dolarjev. Na mesec!

Denar ne smrdi, tudi velikanom, ki se že tako in tako utapljajo v njem, ne.