Uvodnik - ZDA : Evropa

Nekako smo se že navadili, da so Združene države Amerike največja, najbogatejša in najuspešnejša (no, kakor kje) država na svetu. Uporabljamo njihov internet, njihov GPS, njihove osebne računalnike, njihove polprevodnike in seveda – njihova tehnološka podjetja. Imamo, Evropejci, sploh kaj svojega?

Finančni strokovnjaki so izračunali, da je kapitalska vrednost največjih tehnoloških podjetij, znanih pod kratico FAAMG+BAT (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft, Google, Baidu, Alibaba in Tencent), že večja od kapitalske vrednosti – vseh podjetij v evrskem območju! Silicijeva dolina (+ nekaj Kitajske) je vredna kar 5000 milijard dolarjev, »Evropa« pa samo 4,9 milijarde. Kot poroča portal MMC, je prevlada tehnološke sfere tudi sicer očitna, saj je med desetimi največjimi ameriškimi podjetji le eno finančno in eno naftno (Exxon).

Bi nas moralo to skrbeti? Verjetno. Resda so podjetja globalna, torej imajo skoraj osem milijard potencialnih strank (če malce pretiravam), toda – ali res tudi tako veliko ustvarijo, česarkoli pač že? Ali pa so tako draga zaradi same velikosti tega uporabniškega bazena, zato, ker še vedno rastejo, rastejo in rastejo?

Facebook, denimo, je finančno res uspešno podjetje, toda še veliko bolj je uspešno v tem, da poskuša na vse mogoče načine pridobivati nove uporabnike. Moj podmladek je, denimo, od nekdaj vihal nos nad nama z ženo, ki uporabljava Facebook, od nedavnega pa ga imata na svojih telefonih tudi onadva. Ju je namesto Snapchata začel zanimati Facebook? Nikakor, prijavila sta se zato, ker imata s povezano Facebook prijavo v igrah privilegije v obliki dodatnih orožij in priboljškov. Menda je super enostavno, zastonj, pa še avatar v igri samodejno pobere sliko, ki jo imata na Facebooku … (A da ju Facebook ne bi smel sprejeti, če sta mlajša od 13 let? Saj vsi vemo, da je ta omejitev tam le zaradi pravnih omejitev, zato nam jo Facebook dovoli zaobiti, mar ne?)

V količini uporabnikov sicer vidijo vrednost tudi druga podjetja, ne samo Facebook. Nedavno je tako, denimo, prišlo na dan, da se Facebooke skupine očitno tudi prodajajo. Matej Špehar (bivši radijec, skorajda politik, tudi občasni avtor v Monitorju) je v osmih letih v Facebookovo skupino Slovenija moja dežela privabil 46.000 uporabnikov, nato pa jo za 8000 evrov prodal – družbi ELES. Kako točno si ELES predstavlja korist od skupine uporabnikov, ki jih zanima Slovenija, ni popolnoma jasno, mene pa v resnici bolj zanima, kaj o taki preprodaji »uporabnikov« pravi sam Facebook, če sploh kaj. Mateju si za obširnejšo razlago v tej smeri še ni uspelo vzeti časa, ga še čakam ;).

Poročilo sta z glasovanjem potrdila tudi slovenska poslanca Alojz Peterle in Ivo Vajgl, zato sem ju prek uradnega e-naslova povprašal za pojasnilo. Dvakrat. V 14 dnevih jima odgovora ni uspelo pripraviti.

Kar bi nas v resnici moralo najbolj skrbeti, pa je, da v zgoraj omenjeni kratici FAAMG+BAT ne nastopa prav nobeno evropsko podjetje. Veliki so ameriški »silicijevci« in nekaj Kitajcev. Evropa takih globalnih gigantov očitno ne zna proizvesti, ampak jih le mirno posvoji in vzame za svoje, denimo ob pomoči davčnih obvozov (spomnimo se na davčni Double Irish With A Dutch Sandwich, ki bo za velike Američane deloval še do leta 2020).

Ameriških gigantov se evropske države torej ne bojijo, očitno pa jih skrbijo ruska tehnološka podjetja. V Poročilu o kibernetski obrambi, ki ga je konec maja sprejel Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta, se je namreč znašel poziv EU »naj opravi natančen pregled programske, informacijske in komunikacijske opreme ter infrastrukture, ki se uporablja v institucijah, da bi odstranili morebitne nevarne programe in naprave ter prepovedali uporabo tistih, ki so potrjeno zlonamerni, kot je Kaspersky Lab«. Od kod točno in nedvoumno sledi, da je Kaspersky Lab zlonamerni program (mimogrede, gre za podjetje in ne program), ni jasno, razen da podobno trdijo tudi Združene države Amerike. Ker sta to poročilo z glasovanjem potrdila tudi slovenska poslanca Alojz Peterle in Ivo Vajgl, sem ju prek uradnega e-naslova povprašal za pojasnilo. Dvakrat. V 14 dnevih jima odgovora ni uspelo pripraviti. Spomnite se tega, ko boste naslednjič volili predstavnike v Evropi. Jaz se bom.