V roki in ob ušesu

Osnovna zamisel ročnih računalnikov ni nova. Imeti v žepu elektronsko različico beležnice in/ali imenika s kontaktnimi osebami, je zagotovo nekaj, o čemer je tekla beseda že pred desetletji.

Elektronska različica teh prastarih pripomočkov obeta kar nekaj lastnosti, na katere pri papirni različici ne moremo računati. Najprej lahko vanjo shranimo neprimerno več podatkov, te pa lahko med seboj povezujemo (kontaktne podatke s koledarjem). Nadalje lahko po vpisanih podatkih veliko laže in predvsem hitreje iščemo, ne nazadnje pa lahko vse skupaj učinkovito povežemo z osebnim računalnikom, kjer podatke po potrebi še dodatno nadgradimo in upravljamo z zmogljivejšimi programi.

Zlati Monitor

Še pred nekaj meseci bi imeli pri izbiranju vrhunskega ročnega računalnika precejšnje težave, saj je na tem področju vladalo kar nekakšno mrtvilo.

Danes je popolnoma drugače, saj so na trg prišli PocketPCji z ločljivostjo VGA in novim Microsoftovim operacijskim sistemom, ki omogoča obračanje vsebine zaslona in še kaj. Na primer pospeševanje 3D in videa, ki ga omogoča najnovejši Dell X50v. Temu tudi podeljujemo zlati Monitor, saj je v trenutni konkurenci daleč najboljši. Zaradi velike ločljivosti in odličnega zaslona je primeren za delo s pisarniškimi programi, za branje elektronske pošte in celo za osnovno spletno deskanje. Še posebej, ker ga lahko v internet povežemo tako prek bluetootha kot prek wi-fi, po potrebi pa za dostop do službenega omrežja vklopimo tudi VPN. Že omenjeno pospeševanje 3D pa izrabimo za priloženo igro (morda jih bo sčasoma na trgu še kaj) oz. pospeševanje videa za gledanje Divxov.

Za manj zahtevne je trenutno najboljša izbira prav tako v Microsoftovem taboru - Hewlett-Packard iPaq rz1710. Ponuja zelo dober zaslon s klasično ločljivostjo 240 × 320 pik in dovolj močan procesor, da je osnovno delo z njim več kot zadovoljivo. Še več, z nekoliko potrpežljivosti se lahko lotimo tudi dela s pisarniškimi programi, pa tudi predvajanja MP3. Še posebej je razveseljivo, da je ta iPaq dokaj tanek in praktičen za nošnjo v žepu in da je na voljo po razmeroma ugodni ceni.

Med pametnimi telefoni že nekaj časa velja za najboljšega Sony Ericsson P900 oz. v najnovejši inkarnaciji - P910i. Resda je kar nekaj večji od povprečnega telefona, toda omogoča enoročno delo, hkrati pa je zelo dober ročni računalnik. Nekoliko počasen pri delu z elektronsko pošto in pisarniškimi programi, a to je pač kompromis, ki jih pri takih napravah moramo sklepati. Če se vam telefonski del ne zdi tako pomemben, da bi zahtevali enoročno delo, se boste morda zadovoljili tudi s Qtekovim S100. Kot ročni računalnik je neprimerno boljši od P910i, vendar je tudi precej slabši telefon (pa čeprav je precej manjši od njega). Z druge strani je odličen Qtek 8010, ki je zelo dober telefon, le premalo "pameti" ima, da bi ga proglasili tudi za odličen pametni telefon (premajhen zaslon, nima pisarniških programov). In za konec omenimo še Nokie z operacijskim sistemom Series 60, ki so vrhunski telefoni, pa tudi "za silo" ročni računalniki. Vrhunskost telefonskega dela se kaže tudi že v podpori UMTS (Nokia 6330), "za silo" na drugem delu pa v premajhnem zaslonu, ki ne omogoča preglednosti pri delu z elektronsko pošto, kaj šele pri delu s pisarniškimi programi.

Zgoraj zapisano so ročni računalniki dosegli že pred "davnimi leti" in ker so gonilo napredka (ali pa potrošništva, kot se želimo izraziti) vedno nove in nove zmogljivosti, so današnji ročni računalniki še vse kaj več kot samo to. Najprej jim je bila dodana možnost poganjanja dodatnih programov, ki so jih spisali neodvisni (od izdelovalca naprave) ponudniki. Seveda so se le ti poleg nadgradnje vgrajenih programov hitro lotili danes enega najdonosnejših področij računalništva - iger. Igre zahtevajo barve, zato so z razvojem barvnih zaslonov LCD in predvsem razvojem na področju akumulatorjev prav vsi igralci na trgu počasi prešli na barvne modele. "Moderni" so postali predvajalniki MP3 (pa tudi prej omenjene igre potrebujejo bolj ali manj kakovosten zvok), zato so se na trgu kmalu znašli modeli, ki so brez težav obvladovali tudi predvajanje glasbe v formatu MP3 (danes to počnejo kar osnovni procesorji, včasih so bila za to potrebna namenska vezja). Nekateri modeli imajo poleg zvočnika tudi mikrofon in lahko rabijo tudi kot diktafoni (bolj ali manj uspešno, smo ugotovili med preizkušanjem). Poslovni rabi koristi tudi vgrajena programska oprema za ogledovanje ali pa celo urejanje besedilnih in tabelaričnih datotek - torej omejena Word in Excel, če smo natančni. Slednje danes premorejo skorajda vsi ročni računalniki, le da jih je treba pri nekaterih dodatno plačati oz. namestiti. In, ne nazadnje, ročni računalniki so postali prave omrežne naprave. Podpirajo protokol TCP/IP in so torej pripravljeni za vstop v internet. Le povezava vanj se od modela do modela razlikuje (le infrardeča povezava na telefon, bluetooth, Wi-FI...). Odvisno od modela si lahko po vzpostavljeni povezavi omislimo spletno deskanje (uporabnost le tega je zelo odvisna od ločljivosti zaslona in zmogljivosti brskalnika), branje elektronske pošte (POP3 in IMAP), pri zmogljivejših modelih celo povezovanje VPN in omrežni nadzor naših okenskih strežnikov (t. i. Remote Desktop oz. okenski terminal).

In nekateri modeli imajo tudi telefon GSM, skupaj z GPRS za povezovanje v internet. Takim modelom pravimo pametni telefoni (smart phone) in danes najdemo tako take, ki so se razvili iz telefonov, kot tudi take, ki so se razvili iz ročnih računalnikov. Splošno mnenje je že nekaj let, da bo v končni fazi preživela le ta "podvrsta" ročnih računalnikov. Navsezadnje je telefon danes naprava, ki jo v žepu nosimo bolj ali manj vsi, tistih, ki v žepu poleg tega nosijo še ročni računalnik, pa je veliko manj. Idealno je torej v žepu nositi telefon, ki ima hkrati še toliko "pameti" (zgoraj naštetih zmogljivosti ročnih računalnikov), da druge naprave ne potrebujemo.

Kdo je bil prvi

Podjetje, ki je prvo zaslutilo potencial grafičnega uporabniškega vmesnika, vpadljivega industrijskega oblikovanja, zmogljivega žepnega predvajalnika MP3 in prodaje glasbe prek interneta, je bilo tudi prvo, ki je zaslutilo, da bi bil ročni računalnik nekaj, kar bi hotelo imeti kar veliko ljudi. Applov Newton je bil leta 1993 dokaj velik in razmeroma neroden, vendar prvi približek tega, čemur danes pravimo ročni računalnik. Morda je bil nekoliko pred časom, saj opaznega tržnega uspeha ni doživel (tudi zaradi težav pri prepoznavanju pisave), in Apple se je iz tega posla kmalu umaknil.

Veliko bolje in obogateno z Applovimi izkušnjami se je posla lotilo podjetje US Robotics s svojimi Palmi (podjetje je pozneje prešlo v last 3COM, nato se je oddelek ročnih računalnikov osamosvojil pod imenom Palm, ko so se ločili od programskega dela, pa so postali PalmOne). Pilot 1000 je leta 1996 v popolnosti zaupal vnosu podatkov brez tipkovnice oz. svojemu sistemu "graffiti". Preprost, a učinkovit operacijski sistem s ključnimi programi in dolgo delovanje na navadne baterije (tudi zato, ker črno-beli zaslon ni premogel osvetlitve) sta iz serije Palm (ime Pilot so zaradi pravnih razlogov hitro opustili) hitro naredila uspešnico.

Posla se je lotil tudi vsenavzoči Microsoft in na jesenskem Comdexu leta 1996 predstavil operacijski sistem Windows CE in platformo Handheld PC oz. H/PC. Za razliko od Palmov so imele njihove naprave tipkovnico in razmeroma velik zaslon, predvsem pa približen občutek, da uporabnik dela z običajnimi Okni, ki jih pozna. Prednost pred konkurenco sta bila tudi vgrajena programa Pocket Word in Pocket Excel, ki sta omogočala urejanje priljubljenih pisarniških datotek. Kljub začetnemu navdušenju se te naprave niso prijele (tipkovnica je bila uporabna le, če ste računalnik imeli na mizi) in tudi Microsoft (s svojimi licenčnimi partnerji, ki izdelujejo strojno opremo) je prešel na format "dlančnika", oz. na naprave, ki se danes imenujejo PocketPC (še prej pa so se poskušali pod imenom Palm Sized PC) in ne premorejo več tipkovnice. Danes združbi okoli PocketPC kaže dobro, celo že bolje kot Palmu. Morda tudi zato, ker so današnji procesorji že več kot dovolj zmogljivi, da zadnjo različico žepnih Oken poganjajo ravno tako hitro, kot to s PalmOS zmorejo Palmi.

Nekje vmes se je začel napad z druge strani - telefonske. Vsaj preproste koledarje oz. organizatorje so telefoni hitro zapopadli, za kaj več pa je bil potreben zmogljiv operacijski sistem. Izdelovalci telefonov so se združili pod dežnikom Symbian in ta danes poganja veliko večino pametnih telefonov. Šele v zadnjem času se pojavljajo resni igralci, ki v telefone vgrajujejo ročne računalnike s Palmovim ali Microsoftovim operacijskim sistemom (oz. večinoma nasprotno - v ročne računalnike vgrajujejo telefone).

Kakšno je stanje danes

Splošno stanje med ročnimi računalniki danes ni vzpodbudno. Skokovita rast, ki smo ji bili priča v preteklosti in ki je bila napovedana tudi za vnaprej, se je počasi umirila, kar nekaj podjetij pa je ugotovilo, da za ta posel ne premorejo dovolj vztrajnosti (no, pravzaprav denarja). Prvi presenetljivi odhod je že pred leti uprizoril Philips (opustil je svojo serijo Microsoftovih ročnih računalnikov Velo), pozneje je počasi obupavala množica bolj ali manj brezimnih daljnovzhodnih izdelovalcev, najhujši udarec pa je priletel v palmovski tabor, ki je izgubil nadvse močnega igralca - Sony (oz. njihovo serijo Clié, ki je naprodaj samo še na Japonskem). In še za piko na i - tudi Toshiba se iz tega posla umika. Slovenski prodajalec ima na zalogi samo še nekaj primerkov.

Po drugi strani se danes še vedno proda zelo veliko telefonov, med njimi pa je (odstotkovno) vedno več pametnih telefonov. Kot rečeno, prav med pametnimi telefoni velja iskati dolgoročnega zmagovalca tekme ročnih računalnikov.

Stanje trga

IDC v zadnji raziskavi ugotavlja, da trg ročnih računalnikov (pametni telefoni niso všteti) že tretje leto zapored upada. Še več, leta 2004 se je prvič po letu 1999 prodalo manj kot 10 milijonov primerkov.

Po številu prodanih naprav (ne pa tudi po vrednosti) je še vedno na prvem mestu PalmOne, s 59,5 % tržnim deležem, vendar je tudi PalmOne leta 2004 prodal za 11,1 % manj kot leto dni prej. Na drugem mestu je Hewlett-Packard (upad 10,7 %), edini od velikih, ki je zrasel, pa je Dell - za 22 %.

PalmOne

PalmOne ("strojni del" nekdanjega podjetja Palm, ki je "odcepilo" programski del PalmSource) je danes kot ponudnik ročnih računalnikov z operacijskim sistemom sorazmerno osamljen. Še posebej odkar je podjetje priključilo Handspring, ki je palmovsko platformo uspešno nadgradilo s telefonskim delom (serija pametnih telefonov Treo). Če se ozremo čez mejo, med palmovskimi pametnimi telefoni najdemo še kar nekaj ponudnikov (npr. Samsung ali Kyocera), vendar pri nas niso naprodaj.

PalmOne (takrat še Palm) se je pred nekaj leti znašel na razpotju, ko je postalo očitno, da so zastareli Motorolini procesorji enostavno prešibki za nove zmogljivosti, ki jih je trg zahteval tudi v sicer pregovorno preprostih in špartanskih Palmih. Izbrali so platformo ARM (to danes podpira velika večina ročnih računalnikov), nanjo prepisali večji del operacijskega sistema in - uspelo jim je. Novi Palmi so bili (vsaj) tehnološka uspešnica, saj so novi procesorji malčke tudi za nekajkrat pohitrili, uporabniki pa so se zaradi tega lahko začeli privajati na priboljške, kot je npr. predvajanje MP3. In kar je najbolje - kljub novim procesorjem so novi mlinčki lahko poganjali skoraj vse programe, ki so bili pisani za starejše različice Palmov. Med poznavalce je hitro zajadrala modrost, da so novi Palmi dokaz, kako se hitri procesorji zelo poznajo, če le nad njimi ne čepijo gigantska Microsoftova Okna (v katerikoli različici pač že).

Grafični izgled prvega Palmovega operacijskega sistema se ne razlikuje veliko od današnjih modelov.

Danes lahko med Palmi izbiramo tako med modeli, ki so namenjeni najmanj zahtevnim kot modeli z vrhunskim zaslonom širokega formata, z vgrajeno podporo bluetoothu in/ali wi-fi, tudi z miniaturno tipkovnico in programsko opremo za delo z elektronsko pošto in pisarniškimi datotečnimi formati (DOC, XLS). Prav vsi premorejo nekaj osnovnih programskih modulov (koledar, imenik, zapiski), ki so zgled enostavne rabe in so Palme pred leti naredili za svetovno uspešnico.

Žal je zgoraj zapisano tudi eden od razlogov, da se trenutni zagon, pridobljen z novimi procesorji, začenja ustavljati - programska oprema se namreč začenja kazati kot zastarela. Palm (oz. zdaj PalmSource) je pred časom sicer kupil podjetje Be in pričakovati je bilo, da bo novi PalmOS kmalu temeljil na različici operacijskega sistema BeOS, ki je slovel kot grafično in večpredstavno silno bogat. PalmSource napoveduje, da bo nekaj pričakovanj izpolnil z operacijskim sistemom PalmOS 6.1 Cobalt, vendar ročnih računalnikov, ki bi ta operacijski sistem že uporabljali, na trgu še ni.

Osnovni palmovski uporabniški vmesnik je tako danes resda barven (čeprav so se prehoda na barve pri Palmu dolgo otepali, češ da ni potreben), vendar v osnovi še vedno zelo podoben tistemu, ki so ga bili deležni prvi kupci Pilota 1000 leta 1996. Z zadnjimi modeli (T3, T5) oz. novimi različicami operacijskega sistema PalmOS (5.4) se sicer uvajajo določene "šminkerske" novosti, kot so slikovna ozadja, programsko polje za vpisovanje grafitov, možnost obračanja vsebine zaslona, vendar to uporabnikom, ki so na velikih računalnikih že dolgo vajeni večjega luksuza, počasi ni dovolj. Tudi sama namestitev in povezovanje z računalnikom (oz. s trenutno najbolj priljubljenim programom PIM za Okna - Outlookom) je precej bolj zapleteno, kot če uporabljamo Microsoftov PocketPC, še posebej pa to velja za vzpostavitev omrežne povezave prek telefona (bluetooth, GPRS) ali omrežja wi-fi. Da ne govorimo o tem, da so napredne zmogljivosti, kot je povezovanje VPN, večinoma na voljo le kot dodatni programski paketi drugih programskih hiš, medtem ko sistemske podpore za to ni. Tudi dober programski paket za branje elektronske pošte moramo (z redkimi izjemami) ponavadi dokupiti. Res pa je, da je ponavadi priložen program Documents to go, ki je še vedno bolj zmogljiv in za urejanje datotek DOC in XLS bolj uporaben kot v Microsoftove naprave vgrajena Pocket Word in Pocket Excel.

Res pa je, da so najcenejši Palmi še vedno precej cenejši od najcenejših PocketPCjev, saj lahko najmanjšega, model Zire 31, dobimo že za 44.000 tolarjev (Hpjevega iPaqa H1940 pa za 75.000 tolarjev). In še vedno je res, da je za Palme na voljo precej več programske opreme kot za PocketPC.

Pospeševanje zaslona

V starih časih je za izris vsebine zaslona na osebnih računalnikih skrbel kar osrednji procesor. Dokler ločljivosti in zahteve niso postale tako velike, da to enostavno ni šlo več in so razvijalci temu namenili posebna vezja na grafičnih karticah; t. i. pospeševalnike. Podoben preskok je že pred časom tudi na ročnih računalnikih (na platformi PocketPC) predvidel ATI in razvil poseben pospeševalec za izris na zaslon. Nekateri izdelovalci (Toshiba) so hitro poprijeli, a ker dodatek ni bil standarden, predvsem pa ni bil podprt s strani operacijskega sistema, uporabniki od njega niso imeli nič. Uradno se je z njim sicer dalo bolj mehko gledati video posnetke, vendar tega v praksi ni bilo opaziti.Danes je naprodaj že prvi izdelek, ki ima vgrajeno celo pospeševanje 3D. Dellov Axim X50V vsebuje Intelovo vezje 2700G, ki skrbi za izris 3D (pa tudi 2D), če imamo na voljo ustrezno napisan program. Izdelovalec navaja, da lahko vezje obdela 831.000 trikotnikov na sekundo, oz. na zaslon pošlje 84 milijonov pik na sekundo. Vrednosti, ki pri osebnih računalnikih veljajo za skromne, na ročnem računalniku, ki ima "le" ločljivost VGA, pa se izkaže, da več kot zadoščajo. Še posebej, ker vezje zmore tudi mehčanje robov (antialiasing), lepljenje tekstur in svetlobe, zaradi varčevanja s pomnilnikom (premore tudi lastnega) pa tudi stiskanje tekstur. Žal je s podporo le malo bolje kakor z zgoraj omenjenim ATIjevim pospeševalnikom 2D - priložena je le ena igra (ki je videti zelo dobro in mehko), medtem ko neodvisnih programov oz. iger (še?) ni.

Microsoft

Platforma PocketPC je že tretji Microsoftov poizkus na področju ročnih računalnikov (po Handheld PC so se poizkusili še s Palm PC) in zgodovina kaže, da gre Microsoftu v tretje rado (spomnimo se samo na Windows 3.0 oz. 3.1...). Danes to še posebej velja, kajti 400- in več (celo 600) megaherčni procesorji ARM so končno dovolj hitri, da se tudi najnovejša različica žepnih Oken odziva hitro, skorajda v hipu, kar pomeni, da so naprave zaradi tega v celoti lepo uporabne.

Microsoft trenutno ponuja žepna Okna v treh podrazličicah, ki nosijo skupni koren "Windows Mobile 2003 Second Edition", razlikujejo pa se po namenu - "software for Pocket PC", "software for Smartphone" in "software for Pocket PC Phone Edition". S strojno opremo se ne ukvarja, predpisuje pa osnovne značilnosti naprav, ki naj bi poganjale Windows Mobile. Naprave izdeluje kar nekaj strojnih partnerjev, med katerimi je najpomembnejši in daleč najuspešnejši Hewlett-Packard s svojimi iPaqi. Vse bolj uspešen je tudi Dell, nato pa počasi sledijo Asus, NEC, Toshiba, Fujitsu Siemens (ne nujno v tem vrstnem redu) in nekaj daljnovzhodnih izdelovalcev.

Razvoj tehnologije (ne samo procesorjev) je povzročil, da so današnji modeli PocketPC (predvsem tisti za manj zahtevne) lahko prav tako majhni in lahki kot Palmi (ti so včasih edini sloveli po priročnosti in majhnosti). Po drugi strani najzmogljivejši modeli premorejo povezovanje bluetooth in/ali wi-fi, vgrajena sta odjemalec VPN in Remote Desktop, zadnji modeli pa premorejo celo zaslon ločljivosti polne VGA (640 × 480 pik), katerega vsebino je moč obrniti za 90 stopinj (kot pri najzmogljivejših Palmih).

V vse modele sta vgrajena Pocket Word in Pocket Excel, ki znata odpirati "prave" datoteke DOC in XLS (in ne le pretvorjene), zelo zmogljiv (in podoben pravemu Outlooku) pa je tudi vgrajeni Pocket Outlook (ki poleg sinhronizirane pošte obvlada tudi strežnike POP3 in IMAP). Seveda ne manjka predvajalnik MP3 (zmore tudi preproste filmske datoteke) in Internet Explorer, ki je v zadnjih različicah postal dovolj zmogljiv, da prikaže večino spletnih strani (čeprav še vedno ostaja omejitev velikosti samega zaslona).

Branje elktronske pošte je najbolj pregledno na Microsoftovih PocketPCjih

Predvsem je enostavna namestitev, še posebej, če imate v osebnem računalniku Microsoftovo programsko opremo (Windows, Outlook). V tem primeru poteka vse avtomatsko in po nekaj klikih z miško ima PocketPC naložene vse podatke iz vašega Outlooka, tudi elektronsko pošto zadnjih nekaj dni. Prednost pred Palmi je stalna programska povezanost z računalnikom, kar pomeni, da se vse spremembe v "velikem" Outlooku takoj zrcalijo tudi na ročnem računalniku. Strah, da bi pred odhodom iz službe pozabili pritisniti tipko Sync (kar zahtevajo Palmi), je torej odveč. Tudi namestitev naprednih zmogljivosti, kot je povezava s telefonom bluetooth ali brezžičnim omrežjem wi-fi, je z najnovejšo različico 2003 SE zelo enostavna.

Ne nazadnje je za Hewlett-Packardove iPaqe na voljo tudi Linux, in to z dvema različicama grafičnega namizja. No, gre bolj za poizkus navdušencev, saj za resno delo manjka kar nekaj uporabniških programov in paketov. Tudi "pravi linuxarji" na PocketPCjih vendarle uporabljajo Windows Mobile.

Programske opreme za PocketPC je danes že zelo veliko, vendar ponudba še vedno nekoliko zaostaja za ponudbo palmovskega izvora. Verjetno pa ne bo trajalo dolgo, da se bo vrstni red spremenil.

"Padalci"

Pod tem mednaslovom bi lahko zbrali vse tiste izdelovalce ročnih računalnikov, ki se (na podlagi trenutnega navdiha?) odločijo, da je čas za izdelavo ročnega računalnika ali celo modela, ki ima vgrajen tudi telefonski vmesnik. Večina teh Slovenije nikoli ne doseže, na ameriškem in predvsem azijskem trgu pa jih je presenetljivo veliko. Večinoma gre za manj znana daljnovzhodna podjetja, ki se odločijo kupiti licenco PalmSource ali (pogosteje) PocketPC. Njihovi izdelki so programsko enaki tistim, ki jih izdelujejo velika in priznana podjetja, a jim težko spregledamo strojne pomanjkljivosti. Večinoma uporabljajo procesorje predzadnjega rodu s premalo pomnilnika, velikokrat so nekoliko večji od "imenskih" modelov, predvsem pa se ne morejo pohvaliti ravno z veliko trajnostjo vgrajenega akumulatorja. V laboratoriju smo pred časom preizkusili tak PocketPC s telefonom podjetja Yakumo, vendar ga danes ni več mogoče dobiti.

Pametni telefoni

Kaj natanko je, oz. kaj naj bi bil "pametni telefon", je stvar razprave, predvsem pa se ta merila skozi čas spreminjajo. Danes bi lahko rekli, da mora pametni telefon imeti odlično sinhronizacijo z osebnim računalnikom, e-poštni program, ki podpira POP3 in IMAP, brskalnik tudi za spletne strani (in ne samo WAP) in seveda dovolj velik zaslon, da je brskalnik vsaj približno uporaben, ter možnost nameščanja dodatne programske opreme (pri čemer razne javanske igrice ne štejejo ;). Boljši modeli premorejo tudi programsko opremo za pregledovanje (ali celo urejanje) datotek DOC in XLS, večina pa zna tudi predvajati datoteke MP3 (in ima v ta namen tudi možnost razširitve s pomnilniško kartico). Fotoaparate pa dandanes tako ali tako imajo vsi telefoni, najzmogljivejši tudi take z ločljivostjo milijon pik in več.

Nokia 9300 in 9500 Communicator imata zelo pregleden zaslon in uporabniški vmesnik. Žal je slednji tudi precej počasen

Trenutno je najuspešnejši operacijski sistem za te modele Symbian (res pa je, da je trajalo izredno dolgo, da se je prijel). Razvit je bil prav posebej za pametne telefone, zato jim je dobro prilagojen. Grafično je privlačen, hiter tudi na starejših procesorjih in s strani neodvisnih programerjev vedno bolje podprt. Težava je le v tem, da je Symbian le osnova, medtem ko lahko podjetja na njem razvijejo različne (nezdružljive) uporabniške vmesnike. Trenutno sta najbolj razširjena dva - Nokiin Series 60 (ki ga uporabljajo tudi nekateri drugi izdelovalci) in sistem, ki ga Sony Ericsson vgrajuje v svoje pametne telefone P800, P900 in zdaj P910i. Oziroma trije, če štejemo tudi Series 80, ki ga uporablja Nokia Communicator. Programska oprema neodvisnih razvijalcev za en tip uporabniškega vmesnika ne deluje na drugem. Še več, z nekoliko smole tudi programska oprema za neki telefon z Series 60 ne bo delovala na drugem telefonu, ki ima drugačno ločljivost zaslona.

Novosti v operacijskih sistemih

Microsoft je že marca lani napovedal in prikazal novosti, ki jih prinaša nova različica njihovega operacijskega sistema za ročne računalnike, na trgu pa so na voljo zadnjih nekaj mesecev. Ključna novost Windows Mobile 2003 Second Edition je podpora ločljivosti VGA (640 × 480 pik) in možnost programske orientacije vsebine zaslona (pokončna ali ležeča). Slednje je bilo sicer mogoče že doslej, a le z dodatno programsko opremo, po spremembi pa je bilo treba napravo znova zagnati. Zdaj to deluje "v živo", enako kot na zmogljivejših Palmih, temu pa so prilagojeni tudi vsi vgrajeni programi. Podprte so tudi "kvadratne ločljivosti" 480 × 480 pik in 240 × 240 pik za nekatere posebneže ter QVGA (320 × 240 pik) na pametnih telefonih. In, ne nazadnje, višja ločljivost zahteva tudi večje ikone, ki jih prav tako prinaša različica SE. Sicer pa je nekoliko nadgrajen tudi Pocket Internet Explorer, ki zna preširoko stran stisniti v en stolpec (in tako prikazati celotno vsebino strani, vendar s popolnoma podrto postavitvijo), nova pa je tudi podpora novemu tipu brezžične varnosti - WPA (namesto WEP).

Poglavitna novost Windows Mobile 2003 Second Edition je možnost programskega obračanja vsebine zaslona. Brez vnovičnega zagona naprave.

PalmOS 6 oz. PalmOS Cobalt, kot je uradno znan, je bil dolgo pričakovan kot operacijski sistem, ki bo vseboval tudi nekaj znanja (in zunanjega videza) že davno kupljenega podjetja Be oz. operacijskega sistema BeOS. Izkazalo se je, da so novosti bolj skrite, uporabniški vmesnik pa je bil deležen le manjših sprememb. PalmSource navaja, da je ključna novost popolna večopravilnost in večnitna zasnova, sicer pa so novosti tudi na področju sinhronizacije in boljša programerska orodja, ki bodo olajšala razvijanje programske opreme. V sam operacijski sistem je vgrajena tudi podpora povezavi s telefonskim delom in podpora bluetoothu in Wi-Fi. Sistem po novem podpira tudi ločljivosti do VGA (640 × 480 pik) in ima izboljšano podporo zvoku ter še posebej video posnetkom (tudi MPEG-4 in WMA). Izdelkov z novim operacijskim sistemom na trgu še ni.

Novi PalmOS na področju uporabniškega vmesnika ne prinaša bistvenih novosti.

Novosti se obetajo tudi na področju pametnih telefonov z operacijskim sistemom Symbian. Pravkar je bila namreč predstavljena nova različica, ki bo dokončno na voljo letos poleti - Symbian 9. Prinaša podporo fotoaparatom ločljivosti dva milijona pik in več, podprta pa je tudi grafika 3D, ki jo je imel doslej le Microsoft v svojem operacijskem sistemu Mobile. Novost je tudi možnost prenosa stereo zvoka na slušalke bluetooth, datoteke MP3 pa bo na naprave mogoče nalagati neposredno, brez obvezne sinhronizacije. Nokia, Sony Ericsson in Motorola, lastniki Symbiana, napovedujejo, da bo letos (tudi z novim operacijskim sistemom) luč sveta ugledalo 130 novih pametnih telefonov.

Symbian se pokaže v svoji najboljši luči pri Sony Ericssonu P910i, saj je ta pravi zmogljivi ročni računalnik. Z velikim, na dotik občutljivim zaslonom, odlično prepoznavo pisave (pa tudi tipkovnico) in množico uporabnih programov, med katerimi je tudi urejevalnik Wordovih in Excelovih datotek, ki jih lahko sprejemamo prek elektronske pošte. Žal pa tudi P910i (kot tudi Nokiin Communicator) nista razrešila temeljne težave pametnih telefonov - lahko imamo dober telefon s premajhnim zaslonom, da bi bil dober ročni računalnik, ali pa dober ročni računalnik, ki je prevelik, da bi bil dober telefon. Oba omenjena sodita v to zadnjo kategorijo...

Majhna ločljivost zaslona in relativno velike pisave na telefonih Nokia Series 60 so razlog za slabo preglednost.

Microsoft se s telefoni trudi že kar nekaj časa, vendar so bili prvi poskusi skorajda patetični. Prototipi, ki jih je na sejmih kazalo podjetje Sendo (pozneje so zaradi spora z Microsoftom prebegnili v tabor Symbian) so bili tako neznosno počasni, da jih je bilo komajda moč uporabljati. Danes je zgodba drugačna, in to iz istega razloga, kot smo zgoraj pohvalili platformo PocketPC - procesorji so postali dovolj hitri, akumulatorji pa dovolj zmogljivi, da zaradi njih ne trpi trajanje delovanja. Qtek 8010 je prvi pametni telefon z operacijskim sistemom Microsoft Mobile, ki sistem res pokaže v pravi luči. Napravica je zelo hitro odzivna, premore dovolj velik zaslon in hkrati večino funkcionalnosti večjih PocketPC. Ima pregleden Pocket Outlook (odlično in enostavno sinhroniziran z računalnikom), ki zmore tudi POP3 in IMAP, Internet Explorer, Media Player in MSN Messenger (sodopisovalci nikoli ne bodo izvedeli, da v resnici ne sedite za delovno mizo...). Resda nima pregledovalnika datotek DOC in XLS, toda na voljo je že paket neodvisnega izdelovalca (ClearVue Office), ki mu to dodaja. Težava s programsko opremo za okensko različico Smartphone" je kljub temu na voljo, saj je programov pravzaprav zelo malo. Pa še popolnoma združljiv ni, kot smo ugotovili na preizkusu.

Kako je s šumniki?

Starejši (računalnikarji) med nami se bodo še spomnili časov, ko smo postrani gledali na tiste uporabnike, ki so pri pisanju z računalnikom uporabljali tipkovnice, ki so imele (resda naknadno) narisane tudi šumnike. "Pravi računalnikarji" so besedila pisali le s CSZ in pika. Danes je kaj takega velika redkost; predvsem zato, ker je podpora šumnikom tako dobro vgrajena v današnje operacijske sisteme, da je v nastavitvah dovolj le izbrati Slovenijo, pa lahko šumnike tipkamo in jih tudi vidimo na zaslonu.

Žal ročni računalniki in pametni telefoni niso tako zelo razširjeni kot osebni računalniki in se izdelovalcem operacijskih sistemov zanje ne izplača vgrajevati tako popolne jezikovne podpore kot na osebnih računalnikih. Še posebej ne za le dvomilijonske države.

Palmi v osnovi šumnikov ne podpirajo, kar pomeni, da jih ne moremo ne vtipkati (ali narisati z grafiti) ne prikazati (če smo v napravico prenesli dokument ali zaznamek, ki vsebuje šumnike). Neko rusko podjetje pa se je specializiralo za izdelavo programske opreme Piloc, ki to zmogljivost doda kateremukoli Palmu. K sreči se je slovenski uvoznik odločil, da bo tistih nekaj deset dolarjev, kolikor programska oprema stane končnega kupca, pokril sam in Piloc prilaga vsakemu pri nas kupljenemu Palmu.

Ročni računalniki PocketPC znajo šumnike na zaslonu prikazati (npr. ob sinhronizirani pošti), ne moremo jih pa vpisovati. Tudi tu je na voljo programska oprema, ki to v popolnosti reši (Sunnysoftov InterWrite), vendar se uvozniki za "subvencioniranje" te opreme žal niso odločili. Če želimo imeti šumnike na PocketPC, bo treba torej seči še dodatno v žep (21 dolarjev).

Podobno je v tem pogledu z nekaterimi pametnimi telefoni, ki temeljijo na Symbianu. Šumnike znajo lepo prikazovati (če so sinhronizirani v e-pošti ali dokumentu), a jih v Sony Ericsson P910i ne moremo vpisovati. Pri Nokiah Series 60 je to popolnoma rešeno, saj imajo vgrajeno slovenščino in s tem tudi podporo vnosu šumnikov. Za Nokia Series 80 (Communicator) te podpore ni, smo pa v spletu našli program, ki trdi, da prinaša podporo za šumnike (Psiloc Crystal Localization, 19 dolarjev).

Na tem področju je manj težav s PocketPCji, ki imajo vgrajen tudi telefon in uporabljajo različico Oken "Phone Edition", saj so to običajni ročni računalniki, za katere je programske opreme veliko (in imajo tudi pisarniška programa že vgrajene). Imajo pa težavo, ki smo jo nakazali že pri P910i - so preveliki, da bi jim lahko rekli telefoni. Če se potrudimo z brezžično slušalko Bluetooth še nekako gre, da bi pa k ušesu tiščali nekakšen "ploh" v velikosti običajnega ročnega računalnika, pa kar težko verjamemo. Čeprav nas HP in Qtek v to poskušata prepričati.

Za Palme obstaja množica programov, med drugim tudi taki, ki dobre, vendar nekoliko špartanske vgrajene programe, še precej izboljšajo in polepšajo.

Ostane še PalmOne, podjetje (v inkarnaciji Handspring), ki je bilo prvo z ambicijo spremeniti ročni računalnik tudi v telefon. Sivinski Treoti so se med navdušenci tako dobro prodajali, barvni model Treo 600 pa je toliko obetal, da je Palm ocenil, da bi se zaradi tega izplačalo kupiti celo podjetje (Handspring). Danes se Treo 600 v ZDA v različnih paketih mobilnih operaterjev zelo dobro prodaja, na voljo pa je tudi že precej izboljšan model 650. Slednji obeta, da bi si lahko zaslužil naziv najboljšega pametnega telefona, vendar zaenkrat še ni znano, kdaj bo na voljo pri nas in ali ga bo v svojo ponudbo dodal kateri izmed mobilnih operaterjev. Gre za polnokrvni "palm", ki ima zaslon občutljiv za dotik (kar omogoča vnos grafitov) in hkrati majhno, vendar dovolj pregledno tipkovnico. Je dovolj majhen, da mu lahko rečemo telefon, in hkrati popolnoma zmogljiv ročni računalnik. Slednje pomeni, da lahko nanj brez težav namestimo kupe programske opreme, ki je na voljo za platformo Palm. Naj omenimo, da palmovske pametne telefone že dolgo izdeluje tudi Kyocera, zadnje čase pa tudi Samsung, vendar teh modelov v Sloveniji ni dobiti. Večinoma celo v Evropi ne, saj temeljijo na ameriški tehnologiji TDMA in ne GSM.

Posebneži

Ročni računalniki so dovolj zmogljivi, da jim lahko izdelovalci dodajo tudi nekatere zmogljivosti, ki so sicer večinoma na voljo le v samostojnih izdelkih.

Lep zgled so Garminovi izdelki iQue, ki so pravzaprav Palmi z vgrajenim sprejemnikom GPS in ustrezno programsko opremo. Model iQue 3600 smo preizkusili marca 2004 in ugotovili, da gre za prvovrstni ročni računalnik z operacijskim sistemom PalmOS 5, ki je hkrati tudi prvovrstni GPS. Po zmogljivostih je skoraj enak modelu PalmOne Tungsten T5, saj ima zaslon ločljivosti 320 × 480 pik, vso palmovsko programsko opremo in ARMovski procesor frekvence 200 MHz. GPS je v začetku nekoliko počasen (ko prvič išče satelite), potem pa zaradi visokoločljivega zaslona zelo uporaben. V času preizkusa zemljevidi Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (ki jih moramo kupiti posebej) niso omogočali vodenja po poti, pozneje pa je bila programska oprema nadgrajena, tako da omogoča tudi to (priloženi evropski zemljevidi to omogočajo že v osnovi). Opozoriti velja le, da je GPS energijsko dokaj potratna naprava, ki ubogi Palm hitro izčrpa. "Šminkerski GPS" torej ne bo primeren za hojo po divjini, prav tako ga bodo motile neprimerne vremenske razmere, ki nas lahko zalotijo, npr. na jadrnici. Mimogrede, naslednji iQue, ki ga je predstavil Garmin (M5), bo za osnovo uporabljal Microsoftov in ne več PalmSourcov operacijski sistem.

Posebneži svoje vrste so tudi industrijski ročni računalniki, ki jih večinoma uporabljajo v skladiščih, videti pa jih je tudi že v naprednejših restavracijah in gostiščih. Predvsem so prilagojeni za delo v težkih razmerah (beri: obloženi z gumo in/ali odporni na vodo), večinoma pa imajo tudi infrardeči bralnik črtne kode. Delavec lahko s tako napravo (na katero je nameščena posebej razvita programska oprema) pregleduje stanje in zaloge v skladišču ali trgovini, morda celo popisuje stanje osnovnih sredstev ali pregleduje vstopnice obiskovalcev določene prireditve, po prihodu do računalnika pa sprejete podatke enostavno sinhronizira z osrednjo zbirko podatkov. Različni izdelovalci prisegajo na različne operacijske sisteme, tako da lahko trenutno izbiramo med PalmOS, Microsoft Mobile in Linuxom.

Linux je nekaj časa precej obetal tudi med "navadnimi" ročnimi računalniki, vendar se je to kar nekako ustavilo. Pri Monitorju smo pred časom (junij 2003) preizkusili Sharpov Zaurus, ki je še vedno najzmogljivejša tovrstna naprava na trgu. Je posebnež, saj je hkrati soliden pripomoček za vodenje osebnih podatkov in naprava Linux, na katero lahko podatke FTPjamo, se nanjo priklopimo prek ssh ali na njej postavimo Apache spletni strežnik. Za večji preboj tem napravam vsekakor manjka (še) nekaj več uporabniške prijaznosti. Kar pravzaprav velja tudi za Linux na osebnih računalnikih.

Omenimo še že davno pozabljeno napravico, ki pa smo se je ob pripravi tega članka z nostalgijo spomnili - Xircomov Rex. Napravica je bila velika kot kartica PCMCIA in smo jo tako tudi povezali z računalnikom - vtaknili smo jo v bralnik PCMCIA (ali pa uporabili kabel, če prenosnika ni bilo pri roki). Prvotni model je omogočal le branje podatkov, ki smo ga nanj sinhronizirali v prenosniku, nadgrajeni model pa je omogočal tudi vnašanje le teh (s tipkanjem po narisanih črkah). Izjemna prednost napravice pred konkurenco je bila njena majhnost (prenašali smo jo lahko kar v denarnici), slabost pa nestandardnost in omejenost, saj je bilo na voljo res le zelo malo dodatne programske opreme. Ko se je podjetje Xircom prepustilo Intelu, je velikan oddelek Rex enostavno razpustil. Škoda.

V nadaljevanju po abecedi predstavljamo modele, ki smo jih nazadnje preizkusili. Sledijo okrajšani opisi modelov, ki smo jih preizkusili že prej, z jasno navedbo, v kateri številki Monitorja smo objavili polno oceno.

Asus MyPal A730W

Operacijski sistem Pocket PC že kar nekaj let podpira samo zaslone z ločljivostjo 240 × 320 pik, tako da so se izdelovalci morali zatekati k lastnim rešitvam, kako vsaj nekatere programe poganjati v večji ločljivosti. V zadnji različici pa je Microsoft končno posodobil tudi sam sistem, tako da lahko predvsem med ročnimi računalniki višjega cenovnega razreda pričakujemo več izdelkov z večjo, štirikrat večjo ločljivostjo zaslona.

Med tistimi, ki danes že imajo tudi ročni računalnik z ločljivostjo VGA, je tudi Asus. Večja ločljivost pomeni, da lahko programi na zaslonu hkrati prikažejo več informacij (predvsem koristno pri koledarju, pa tudi elektronski pošti in še posebej v dokumentih DOC in XLS), grafične datoteke so preglednejše, pa tudi tudi sistem glajenja robov ClearType precej bolje deluje. Še posebej velika ločljivost dobro deluje ob vodoravni orientaciji zaslona, ki jo tudi omogočajo nova Okna. Npr. v Internet Explorerju.

Asusov polnilec ne zmore bremena osvetlitve zaslona...

Asus je zelo dobro opremljen, le navzven zaradi nenavadnega ohišja deluje nekoliko nezanesljivo. Za komuniciranje sta na voljo bluetooth in wi-fi (na voljo pa je tudi model brez wi-fi). Vgrajen je Intelov procesor s frekvenco 520 MHz (konkurenca premore tudi še hitrejše procesorje), pomnilnika RAM pa je 128 MB. Še dodatno ga lahko razširimo s pomnilniškimi karticami Compact Flash, SD, kar bo prišlo prav za predvajanje MP3 in za shranjevanje fotografij. MyPal namreč vsebuje fotoaparat z ločljivostjo 1,3 milijona pik in vsaka fotografija zasede med 200 in 300 KB. Kakovost fotografij še ni primerljiva s fotoaparati nižjega cenovnega razreda, pa vendar.

Akumulator je močan, 1100 mAh (običajno za tako močne PocketPC), vendar ima naprava očitno težave s prešibkim napajalnikom. Ko smo ga priklopili na napajanje (z vključenim najbolj osvetljenim zaslonom), se je na zaslonu pokazalo sporočilo, da "Naprava trenutno porabi več energije, kot jo prejme prek napajalnika. Prosimo zmanjšajte osvetlitev zaslona." Res nenavadno sporočilo, ki ga še nikoli nismo videli. Naj omenimo, da sta bila tako bluetooth kot wi-fi med tem ugasnjena.

Asus MyPal A730W

Kaj: Ročni računalnik.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Intel xScale PXA270, 520 MHz.

Pomnilnik:128 MB RAM, 64 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 480 × 640 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, wi-fi.

Drugo: Compact Flash, SD, fotoaparat 1,3 milijona pik.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 9.

Splošen vtis: 8.

Prodaja: JAE, www.jae.si, (01) 589 62 00.

Cena: 120.240 tolarjev.

Za: Velika ločljivost zaslona in fotoaparata, hiter procesor, bluetooth, wi-fi, kartice SD in CompactFlash.

Proti: Nekoliko nezanesljivo ohišje, slab polnilec. Trajanje delovanja (ob uporabi wi-fi).

Matjaž Klančar

Dell Axim X30

Dellov ročni računalnik za manj zahtevne je zelo dobro opremljen, vendar njegova zunanjost ne vliva pretiranega zaupanja. Nekoliko oglato srebrno ohišje namreč deluje plastično in ne pretirano trdno. Premore sicer povezovanje prek bluetooth in wi-fi, da bi bilo oboje še bolje vidno, pa ima na zgornji strani nekakšen prozoren hribček, ki deluje kot antena, najverjetneje pa je samo to, kar najprej opazimo: dvojna signalna lučka - modra za bluetooth in oranžna za wi-fi.

Zaslon je klasičen, z ločljivostjo 240 × 320 pik, dobro osvetljen, vendar morda nekoliko manj oster, kot smo vajeni sicer. Procesor je danes najhitrejši Intelov xScale s frekvenco delovanja 624 MHz, pomnilnika RAM je 64 MB, enako tudi ROM. Za pomnilniške razširitve so na voljo vrata SD, ki seveda sprejmejo tudi drugačne razširitvene kartice, saj je podprt SDIO (kar velja za vse PocketPC).

Računalnik ni med najtanjšimi, pa tudi "antena" na zgornji strani moti, ko ga stlačimo v žep, vendar njegova opremljenost več kot zadostuje tudi za zahtevne poslovneže.

Dell Axim X30

Kaj: Ročni računalnik.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Intel xScale PXA270, 624 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM, 64 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, wi-fi.

Drugo: SD.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošen vtis: 7.

Prodaja: FMC, www.fmc.si, (01) 520 59 00.

Cena: 99.900 tolarjev.

Za: Bluetooth, wi-fi, zelo hiter procesor.

Proti: Nekoliko nezanesljivo ohišje, nepotrebna "antena". Trajanje delovanja (ob uporabi wi-fi).

Matjaž Klančar

Dell Axim X50V

Tudi Dell je pohitel s podporo Microsoftovi podpori zaslonom z veliko ločljivostjo. Model Axim X50V ima zaslon z ločljivostjo polne VGA (480 × 640 pik), kar se v praksi izkaže kot odlična rešitev. Vgrajeni programi na zaslon "stlačijo" več podrobnosti, če uporabimo tudi možnost obračanja vsebine zaslona, ki jo podpirajo nova Okna, pa se ob pregledovanju spletnih strani in preglednic kaj hitro razvadimo.

Sicer pa novi Dell prinaša še eno novost, in sicer pospeševanje 3D. Vgrajen ima namreč Intelov pospeševalnik 3D (glej okvirček na to temo), ki se v praksi izkaže za zelo močnega. Priložena igra 3D (Stuntcar Extreme) prikaže avtomobilske dirke s stopnjo realizma, ki smo ga še pred nekaj leti videvali le na najzmogljivejših osebnih računalnikih. Resda se včasih tudi zatakne, večinoma pa teče popolnoma gladko. Težava je le v tem, da je ta igra trenutno edina, ki podpira pospeševanje 3D in dokler na trgu ne bo več podobno opremljenih ročnih računalnikov, ni pričakovati, da jih bo kaj več. Vgrajeni pospeševalnik podpira tudi pospeševanje prikaza videa in nekateri video predvajalniki to tudi že podpirajo. Preizkusili smo predvajalnik Beta Player in si na V50 brez težav ogledali napovedno špico za film Matrix. Kodirano v DivX in v vodoravni obliki zaslona, seveda popolnoma gladko.

Oprema najmočnejšega Axima je tudi sicer zgledna. Intelov xScale PXA 270 deluje s frekvenco 624 MHz, vgrajenega je 64 MB RAM in 128 MB ROM (prost del le-tega je dosegljiv kot neizbrisljiv "disk"). Od omrežnih povezav sta na voljo bluetooth in wi-fi. Slednji je s kombinacijo VPN v podjetjih še posebej koristen, saj imamo lahko (poleg dostopa do intraneta) dostop tudi do okenskih deljenih imenikov z datotekami (to seveda velja za vse PocketPC). Za razširitve imamo možnost vstaviti tako kartice Compact Flash kot SD.

Dell Axim X50V

Kaj: Ročni računalnik.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Intel xScale PXA270, 624 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM, 128 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 480 × 640 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, wi-fi.

Drugo: SD, pospeševalnik 3D in video.

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 10.

Splošen vtis: 10.

Prodaja: FMC, www.fmc.si, (01) 520 59 00.

Cena: 129.900 tolarjev.

Za: Velika ločljivost zaslona, hiter procesor, bluetooth, wi-fi, kartice SD in CompactFlash. Pospeševalnik 3D.

Proti: Trajanje delovanja (ob uporabi wi-fi).

Matjaž Klančar

Hewlett-Packard iPaq rz1710

Osnovni Hewlett-Packardov model je namenjen najmanj zahtevnim uporabnikom in je bržkone poizkus, da bi pridobili uporabnike, ki so se doslej predvsem zaradi cene odločali za osnovne modele iz družine Palmov.

Mali iPaq nima veliko priboljškov, ki jih prinašajo večji modeli, vendar pa je dovolj dobro opremljen za povprečnega uporabnika in predvsem tanek in priročen (70 × 115 × 13 mm). Zaslon ima običajno ločljivost 240 × 320 pik in je dobro osvetljen, medtem ko je procesor nekoliko šibak (Samsungov, 203 MHz). Programi se sicer odpirajo dovolj hitro, a vseeno ne trenutno, kot je to običajno na 400+ MHz PocketPC.

Pomnilnika je le 32 MB RAM in 32 MB ROM, k sreči pa je vendarle možna razširitev s karticami SD. Slednje bo koristno tudi za predvajanje datotek MP3, morda pa tudi za shranjevanje datotek DOC in XLS.

Od komunikacijskih možnosti je na voljo le infrardeča povezava, medtem ko na bluetooth ali wi-fi ne moremo računati.

Ker je v napravico vgrajena najnovejša različica Oken, si lahko privoščimo tudi delo v vodoravni orientaciji zaslona, kar pride včasih kar prav.

Hewlett-Packard iPaq rz1710

Kaj: Ročni računalnik.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Samsung S3C2410, 203 MHz.

Pomnilnik: 32 MB RAM, 32 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa.

Drugo: SD.

Odzivnost: 6.

Uporabnost: 7.

Splošen vtis: 8.

Prodaja: partnerji HP, www.hp.com/si/partners, 080 17 30.

Cena:55.000 tolarjev.

Za: Tanek in priročen. Ugodna cena.

Proti: Nekoliko počasen, nima bluetootha.

Matjaž Klančar

Hewlett-Packard iPaq hx2410

Za uporabnike, ki niso vrhunsko zahtevni, a se kljub temu ne zadovoljijo ravno z najcenejšimi modeli, imajo pri Hewlett-Packardu na voljo iPaq hx2410. Je nekoliko slabše opremljen od vrhunskega modela 4700, saj procesor deluje s taktom 520 MHz, pomnilnika ROM pa ima le 64 MB. Zaslon je običajen, z ločljivostjo 240 × 320 pik. Po drugih lastnostih pa se od najzmogljivejšega modela skoraj ne razlikuje. Tudi 2410 ima tako dve razširitveni mesti: za kartice CF in SD, opremljen pa je z vmesnikoma bluetooth in 802.11b.

Podobno kot pri zmogljivejšem modelu moramo pograjati požrešnost računalnika: akumulator je običajnemu delu sicer kos, če pa vključimo brezžični omrežni vmesnik, se čas delovanja brez priklopa na napajalnik precej skrajša. Je pa res, da bo brezžični vmesnik poslovnim uporabnikom vendarle prišel prav, saj okenski sistem omogoča tudi dostop do deljenih datotek v strežnikih, seveda prek povezave VPN.

Tipke za upravljanje napravice so nekoliko nerodne, saj so membranske in pri pritisku nanje ne dajejo občutka globine.

Hewlett-Packard iPaq hx2410

Kaj: Ročni računalnik.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Intel xScale PXA270, 520 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM, 64 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, wi-fi.

Drugo: Compact Flash, SD.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 9.

Splošen vtis: 8.

Prodaja: partnerji HP, www.hp.com/si/partners, 080 17 30.

Cena:99.900 tolarjev.

Za: Bluetooth, wi-fi, kartice SD in CompactFlash.

Proti: Ne najboljše tipke za upravljanje. Trajanje delovanja (ob uporabi wi-fi).

Peter Šepetavc

Hewlett-Packard iPaq hx4700

Med prvimi, ki so izkoristili Microsoftovo podporo za ločljivost VGA (v Microsoft Mobile 2003 SE), je bil Hewlett-Packard. Računalnik iPaq hx4700 tudi z drugimi sestavnimi deli kaže na to, da meri na najzahtevnejše kupce, kljub temu pa največja posebnost naprave ostaja zaslon z večjo ločljivostjo. V praksi se zaslon izkaže odlično: besedilo je bolj berljivo, zaradi večje ločljivosti pa je precej bolj uporabna tudi tehnologija za glajenje robov zaslonskih pisav ClearType. V večji ločljivosti delujejo vsi programi, na zaslonu pa večina (npr. koledar, poštni odjemalec, spletni brskalnik) naenkrat prikaže več podatkov kot pri manjši ločljivosti.

hx4700 se lahko pohvali tudi z zmogljivim Intelovim procesorjem družine xScale, ki deluje s taktom kar 624 MHz. Računalnik ima tudi 64 MB pomnilnika RAM in 128 MB ROMa, v katerem je shranjen operacijski sistem, neporabljeni del ROMa pa lahko uporabimo za shranjevanje pomembnejših podatkov, ki se tako ohranijo tudi, kadar se akumulator povsem izprazni. Pri HPju so dobro poskrbeli tudi za razširitve: na voljo imamo tako vmesnik SD (ki podpira tudi kartice SDIO) kot tudi vmesnik Compact Flash. Računalnik se zmore povezati v omrežje 802.11b, za povezavo z mobilniki pa je na voljo tudi vmesnik bluetooth. Zmogljiva zasnova zahteva tudi zmogljiv akumulator: ta ima v novem iPaqu zmogljivost 1800 mAh, kljub temu pa se je v praksi izkazalo, da računalnik zdrži malenkost manj od predhodnikov. Pograjati moramo tipke pod zaslonom: pritiskamo namreč na skupno membrano, ki pokriva cel spodnji del računalnika. Boljša bi bila rešitev z ločenimi tipkami.

Hewlett-Packard iPaq hx4700

Kaj: Ročni računalnik.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Intel xScale PXA270, 624 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM, 128 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 480 × 640 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, wi-fi.

Drugo: Compact Flash, SD.

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 9.

Splošen vtis: 9.

Prodaja: partnerji HP, www.hp.com/si/partners, 080 17 30.

Cena: 135.000 tolarjev.

Za: Velika ločljivost zaslona, hiter procesor, bluetooth, wi-fi, kartice SD in CompactFlash.

Proti: Slabe tipke za upravljanje. Visoka cena. Trajanje delovanja (ob uporabi wi-fi).

Peter Šepetavc

PalmOne Zire 31

Zire je družina najcenejših ročnih računalnikov iz Palmovega tabora. Najcenejši predstavniki te družine so bili še do nedavna sivinski modeli, ki so zmogli komaj kaj dosti več kot urejanje koledarja, imenika in zapiskov.

Zire 31 je še vedno najcenejši Palm(one), vendar je za stopnjo boljši od predhodnikov, saj ima barvni zaslon. Žal je ta bistveno slabši od barvnih zaslonov, kot smo jih vajeni pri dandanašnjih modelih - namesto tehnologije TFT namreč uporablja starejšo in slabšo STN, ki je znana po tem, da je slika manj kontrastna, predvsem pa je precej slabše osveževanje. Pri hitrih igrah se to kar opazi. Še posebej pa je škoda, da je zaslon še "stare" ločljivosti 160 × 160 pik, za katero smo ob prihodu novih Palmov s procesorji ARM in PalmOS 5 mislili, da je "izumrla". Manjša ločljivost se spet pozna pri igrah (še posebej, ker večina iger za PalmOS5 enostavno privzame, da ima naprava ločljivost 320 × 320 pik), pa tudi pri pisarniških programih, ki jim je toliko pik enostavno premalo za spodoben prikaz dokumentov.

Procesorsko (200 MHz) je napravica sicer dovolj močna tudi za pisarniške programe (ki niso priloženi), res pa je, da je pomnilnika bolj malo - le 16 MB (14 MB na voljo uporabniku). Je pa procesorska moč dobro uporabljena pri predvajanju MP3, za katerega je Zire opremljen (ima mono zvočnik in slušalke). Datoteke MP3 lahko shranimo na kartice SD.

Mali Zire ima le dve strojni tipki, s katerima lahko prikličemo koledar in imenik, čeprav bi bilo na desni strani prostora za še kakšno. Sredinski smerni gumb je "pobran" iz močnejših Tungstenov in je zelo uporaben.

Razočaranje v primerjavi s predhodniki je slabo trajanje baterije. Barvni zaslon (pa četudi le STN) in močan procesor naredita svoje, tako da Zire 31 zdrži le nekaj ur intenzivne uporabe (npr. predvajanja MP3). S starimi sivinski modeli smo lahko delali tudi 5-10-krat več, pa tudi "resni" Tungsteni so na tem področju veliko boljši (beri: imajo močnejši akumulator).

Zire 31 bi morda lahko kljub vsemu priporočili kot dovolj dober osnovni ročni računalnik, če bi le bila njegova cena temu primerna. V ZDA je priporočena cena 150 dolarjev, to pa bi bilo v tolarjih 28 tisočakov ali "zelo dobra cena". Žal ga pri nas prodajajo kar po 44.000 tolarjev.

PalmOne Zire 31

Kaj: Ročni računalnik.

OS: PalmOS.

Procesor: Intel xScale PXA255, 200 MHz.

Pomnilnik:16 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 160 × 160 pik.

Komunikacije: IrDa.

Drugo: SD.

Odzivnost: 7.

Uporabnost: 6.

Splošni vtis: 6.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 44.280 tolarjev.

Za: Majhnost, precej močan procesor, cena.

Proti: Slaba trajnost akumulatorja, slab zaslon.

Matjaž Klančar

Qtek 8010

Podjetje iMate, ki izdeluje ročne računalnike Qtek, se je od vsega začetka specializiralo za pametne telefone z Microsoftovim operacijskim sistemom. Trenutno imajo na trgu nekaj ročnih računalnikov, ki so tudi telefoni, od nedavna pa tudi telefon "s pametnimi dodatki".

Qtek 8010 je prvi telefon z Microsoft Mobile, ki je v resnici uporaben; in celo več kot to. Je majhen (10,5 × 4,5 × 1,8 cm, 106 gramov) in ima dokaj velik in ločljiv zaslon (176 × 220 pik), poganja pa ga kar 200 MHz procesor ARM. Zaradi veliko megahertzov je telefon zelo odziven, premikanje po menujih pa trenutno. Slednje je urejeno s smerno tipko (zaslon ni občutljiv za dotik).

Sistem le-teh je zelo podoben kot pri pravih PocketPC, tako da imamo v rokah prava mala Okna. V osnovi je na zaslonu nekakšen zaslon Today, na katerem vidimo trenutno aktivne zaznamke, koledarske zapiske in število neprebranih sporočil, za kaj več pa moramo poseči po tipki Start. Med nameščenimi programi je Pocket Outlook oz. koledar, zaznamki, zapiski in imenik, Pocket Internet Explorer, ki podpira brskanje WAP in HTML (zaradi majhnega zaslona je slednje le redko uporabno, manjka pa tudi podpora za okna/frame), MSN Messenger in seveda nekaj običajnih iger. Pogrešali smo Pocket Word in Pocket Excel, brez katerih v elektronski pošti (Pocket Outlook podpira tudi POP3 in IMAP) ni moč pregledovati pisarniških datotek. Resda lahko dokupimo rešitev neodvisnega podjetja (ClearVue), pa vendar.

Omenimo še, da ima 8010 tudi bluetooth (in Irda) in seveda fotoaparat z ločljivostjo VGA. Slednji je, tako kot pri vseh telefonih VGA - slab. Za hitro beleženje dogodkov bo zadostoval, za kaj več pa ne, saj so slike precej meglene in neostre. Po drugi strani pa je vgrajeni diktafon dovolj dober za vsakdanjo rabo.

Povezava z računalnikom je trivialna, tako kot pri večjih PocketPC. Potrebujemo samo program Microsoft ActiveSync, ki je enak za vse Microsoftove naprave. Nekaj klikov in že imamo na telefonu vse, kar imamo v Outlooku na namizju. Z elektronsko pošto vred, kjer lahko seveda nastavimo, koliko naj nam jo prenese na telefon. Po telefonu lahko z raziskovalcem tudi brskamo in nanj po želji prenesemo kakšno datoteko. Npr. MP3, ki jih zna predvajati, čeprav bomo za kaj takega potrebovali dodatno razširitveno kartico miniSD (ki pa ni priložena).

Programske opreme za Microsoftove pametne telefone se v internetu najde kar nekaj, toda veliko manj kot za prave ročne računalnike. Poleg tega ni čisto gotovo, da bo vsa programska oprema tudi delovala, še posebej, če gre za igre, ki pregovorno uporabljajo umazane programerske zvijače. Mi smo preizkusili igro BoulderDash, ki se ni obnesla najbolje.

Qtek 8010 se izkaže tudi kot običajen telefon, saj je enoročno delo z njim zelo enostavno in praktično. Operacije, kot so iskanje po imeniku in pisanje sporočil SMS, so enako enostavne, kot smo vajeni pri telefonih GSM, hkrati pa so na voljo tudi nekatere naprednejše zmogljivosti, ki jih sicer omogočajo ročni računalniki.

Qtek 8010

Kaj: Pametni telefon.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: TI OMAP 730, 200 MHz.

Pomnilnik: 32 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 176 × 220 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900.

Drugo: miniSD, fotoaparat VGA.

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 9.

Splošen vtis: 9.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 136.360 tolarjev, 59.900 tolarjev v paketu Mobitel (dveletna naročnina).

Za: Majhen in hiter, s preglednim Microsoftovim operacijskim sistemom.

Proti: Ne premore pregledovalnika datotek DOC in XLS.

Matjaž Klančar

Qtek S100

Qtek S100 je posebnež, ki je drugačen tako od ročnih računalnikov kot od pametnih telefonov. Gre za ročni računalnik z merami 108 × 58 × 18 milimetrov in je torej po velikosti primerljiv s telefoni (malo širši je in nekoliko debelejši). Po obliki in videzu pa je ročni računalnik - brez tipkovnice, z velikim zaslonom, občutljivim za dotik. Zaslon je nekoliko manjši kot pri drugih ročnih računalnikih, a ima vseeno ločljivost 240 × 320 pik. Ker ima Windows Mobile 2003 SE, lahko sliko na zaslonu zasukamo za 90 stopinj, kar pride še posebej prav pri pregledovanju spletnih strani.

Če želimo Qtek S100 uporabljati namesto telefona, je seveda ključno, kako se obnese kot telefon. Naprava je za telefoniranje opremljena s programom Phone, s katerim lahko kličemo neposredno z izbiro številk na zaslonu ali pa s tipkami na dnu zaslona poiščemo želeno številko med priljubljenimi številkami ali številkami iz zgodovine klicev. Do slednjih seznamov pridemo z dvema pritiskoma na tipko, kar hitro opravimo tudi z eno roko. Prav iskanje z eno roko pri večini ročnih računalnikov s telefonom šepa, saj so naprave preokorne, izbira številk brez peresa pa skoraj nemogoča. Qtek S100 se odreže precej bolje, le "enoročno" iskanje po imeniku bi se dalo še izboljšati - šepa predvsem veččrkovno iskanje, ki so ga Palmi obvladali že pred leti. V primerjavi s pametnimi telefoni je posebej ugodno to, da lahko iščemo tudi po imenu podjetja, v katerem je tisti, ki ga želimo poklicati, zaposlen.

Poleg hitrosti in preprostosti klicanja nas pri telefonu posebej zanima še trajanje akumulatorja. Ta pri Qtek S100 sicer ne traja tako dolgo kot pri kakem zelo zmogljivem telefonu, vendar ob normalni rabi zdrži vsaj dva dneva. Če napravo vsak dan sinhroniziramo z računalnikom (uspešno smo preizkusili sinhronizacijo s programoma MS Outlook in Lotus Notes), se ob tem tudi polni akumulator (prek USB), tako da je S100 vedno v pripravljenosti. Nekoliko moti le to, da na osnovnem zaslonu ni prikaza stanja akumulatorja, vse dokler ni le-ta že res čisto na psu.

Povezavo z omrežjem GSM oziroma GPRS lahko uporabimo za brskanje po elektronski pošti na poštnih strežnikih POP3 ali IMAP ter za brskanje po internetu. V napravo je vgrajen tudi program za trenutno sporočanje MSN Messenger, ki deluje enako kot na običajnih računalnikih.

Med dodatki, ki jih velja omeniti, je še vgrajeni fotoaparat z ločljivostjo 1,3 megapik. Kljub večji ločljivosti kot pri večini telefonov pa ne smemo pričakovati čudežev - kakovost slik je seveda manjša kot pri običajnih digitalnih fotoaparatih. Vendar kaj drugega od telefona niti ne pričakujemo.

Za konec še nekaj tehničnih podrobnosti. Qtek S100 je opremljen s 416 MHz Intelovim procesorjem, 64 MB pomnilnika (dobrih 57 MB je na voljo uporabniku), ki ga lahko razširimo s pomnilniško kartico. Poslovneži bodo verjetno pogrešali wi-fi.

Qtek S100 (naprava se prodaja tudi pod imeni I-mate JAM, MDA Compact, Dopod 818 in mini-XDA) je najbrž ena prvih združitev ročnega računalnika in telefona, ki dejansko lahko nadomesti obe napravi. Qtek S100 ni tako dober telefon, kot so najboljši telefoni za poslovneže (tu očitno v domačih podjetjih še zmeraj vlada Nokia 6310), a njegove druge prednosti odtehtajo ta zaostanek. Nekaterim stvarem, na primer pisanju sporočil SMS z eno roko, se moramo pač odpovedati. Zato pa imamo na voljo koledar in imenik, elektronsko pošto, dostop do interneta, preglednice s podatki ali predstavitev v powerpointu. Vse to v napravi, ki jo brez težav vtaknemo v vsak žep. To pa je že nekaj.

Qtek S100

Kaj: Ročni računalnik s telefonom.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Intel xScale PXA 272, 416 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM, 64 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900.

Drugo: SD.

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 9.

Splošen vtis: 10.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 191.500 tolarjev.

Za: Ena prvih uporabnih kombinacij ročnega računalnika in telefona.

Proti: Vmesnik za iskanje po imeniku bi lahko bil boljši, nima vmesnika wi-fi. Lahko bi bil tanjši. Zelo visoka cena.

Robert Sraka

Nokia 9300

Model 9300 je Nokiin manjši "komunikator", čeprav ga izdelovalec uradno ne imenuje tako. Resda ima nekaj tehničnih zmogljivosti manj kot pravi komunikator, model 9500, vendar je zato neprimerno manjši in bolj priročen. Ker ima polno tipkovnico, veliko manjši pravzaprav skorajda ne more biti.

Na zunanji strani je videti kot običajen Nokiin telefon, z barvnim zaslončkom in številčno tipkovnico, ko ga odpremo, pa se prikaže pravi ročni računalnik z operacijskim sistemom Symbian oz. uporabniškim vmesnikom Series 80. Zaslon ni občutljiv za dotik, temveč se po izbirah premikamo z majhno igralno paličico, ki je presenetljivo natančna. Uporabniški vmesnik je lepo pregleden in celo grafično všečen, vendar dokaj počasen, kar smo opazili že pri preizkušanju modela 9500 (samo primer - zagon preglednice traja polnih 9 sekund!). Nenavadno je, da je počasen tudi "zunanji", telefonski vmesnik, ki je na telefonih ponavadi bliskovit.

Nokiini komunikatorji nikoli niso sloveli kot zanesljivi. Tudi v novi različici niso, kar kaže sporočilo, ki smo ga (večkrat) dobili po poizkusu sinhronizacije popolnoma novega primerka z Outlookom.

Nokia 9300 premore zmogljiv sistem za elektronsko pošto (poleg SMS in MMS), uporaben koledar, sistem za zapiske in seveda imenik. Ne manjka tudi paket za delo s pisarniškimi programi DOC in XLS, spletni brskalnik, diktafon in predvajalnik MP3. Za slednje bo prišla prav možnost razširitve s karticami MMC. Od komunikacij je navzoč bluetooth, medtem ko brezžično omrežje v tem, manjšem modelu ni podprto. Fotoaparata nima vgrajenega (morda tudi odtod njegova majhnost). Podprt je hitri protokol EDGE, ki ga pri nas podpira Simobil. V praksi lahko rečemo, da je 9300 veliko bolj praktičen od večjega komunikatorja 9500. Kljub sorazmerni majhnosti premore dovolj dobro tipkovnico, da se je hitro privadimo, pa tudi zaslon je dovolj velik in uporaben. Žal je le težišče napravice nekoliko slabo, saj se ob preveč odprtem zaslonu prevrne, resne pomisleke pa imamo tudi na stabilnost samega operacijskega sistema (kar po vsej verjetnosti velja tudi za model 9500). Že ob prvi sinhronizaciji z Outlookom je namreč (proti koncu) izjavil nekakšno kritično napako in sinhronizacijo prekinil. Ta napaka se je med delom pozneje še nekajkrat ponovila. Telefoni pač postajajo računalniki; in to se vidi tudi po stabilnosti.

Nokia 9300

Kaj: Pametni telefon.

OS: Symbian (Series 80).

Procesor: ARM9, 150 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM, 80 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 640 × 200 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900.

Drugo: MMC, EDGE.

Odzivnost: 5.

Uporabnost: 8.

Splošen vtis: 7.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si, (01) 476 08 00.

Cena: 174.000 tolarjev.

Za: Velik in dober zaslon za razmeroma majhno napravo.

Proti: Počasnost, zaslon ni občutljiv za dotik. Občasno nezanesljiva programska oprema. Počasna sinhronizacija. Zelo visoka cena.

Matjaž Klančar

Nokia 6630, 6670 in 7610

Tri Nokiine telefone, ki imajo enak operacijski sistem (Symbian, Series 60), smo se odločili predstaviti skupaj, saj se razlikujejo le v malenkostih, večinoma le oblikovnih. Model 7610 ima tako (zadnje čase tipično Nokiino) nenavadno postavljene tipke (glej sliko), ki se jih je res težko privaditi, in nekoliko bolj dinamično barvno zunanjost. 6670 je eleganten srebrnež, medtem ko je model 6630 naslednik znanega "debelinkota", modela 6600 (oz. pozneje tudi modela 6620), ki je bil svoje čase eden najbolj kompaktnih pametnih telefonov. Ima močnejši fotoaparat in podpira EDGE in UMTS.

Namestitev v osebni računalnik je nerodna in mučna celo za izurjene računalnikarje, saj naprava namesti kar šest različnih gonilnikov. Sinhronizacija z osebnim računalnikom je dobra, vendar niti približno tako kot pri PocketPC. Med drugim sistem ob sinhronizaciji Outlookovih podatkov "zastoka", če poskušamo hkrati še pobrskati po Nokiinem datotečnem sistemu. Žal ni mogoče sinhronizirati elektronske pošte, tako da slednja deluje le v neodvisnem načinu, prek POP3 in IMAP.

Kar zadeva uporabnost operacijskega sistema, so vsi trije bolj ali manj enaki, le da modelu 7610 (očitno namenjen mladim, vsaj po duši) ni priložen paket QuickOffice, ki zmore pregledovati datoteke DOC in XLS. Drugima dvema to gre in pride prav še posebej v kombinaciji z elektronsko pošto. Resda telefona že ob 100 KB velikih preglednicah zastokata, da je to "velika datoteka", toda navsezadnje jo vendarle odpreta, s presenetljivo malo oblikovnimi kompromisi. Je pa seveda dejstvo, da si je preglednice na zaslonu ločljivosti 176 × 208 pik skorajda nemogoče ogledovati. Ogledovanje Wordovih datotek gre precej bolje.

Majhen zaslon se pokaže kot težava tudi ob branju elektronske pošte, kjer je v tabelaričnem pregledu vidno premalo podatkov, da bi na hitro razbrali, ali gledamo novo pošto ali morda že prebrano. Tudi zato, ker med osnovnimi podatki ni prikazan datum (ker zanj enostavno zmanjka prostora). Po drugi strani si lahko nastavimo avtomatsko pregledovanje poštnega strežnika in obveščanje o novo prispeli elektronski pošti (kot pravi opozorilo ob tovrstnem početju - "pozor, to lahko zelo poveča vaš mesečni račun"), kar se izkaže kot zelo praktično. Omenimo še preglednost koledarja, ki je dobra, za telefon celo zelo dobra. Hitrost dela s telefoni je zadovoljiva, čeprav ni niti približno primerljiva z Microsoftovimi pametnimi telefoni, ki imajo hitrejše procesorje. Model 6630 se odreže nekoliko bolje, saj ima precej hitrejši procesor, kar se opazi tudi v praksi.

Telefoni, pa tudi že ročni računalniki, premorejo že fotoaparate, ki imajo več kot milijon pik.

Vsi modeli premorejo predvajalnik MP3 (Real One) in fotoaparat, pri čemer ima model 6630 takega z ločljivostjo 1,3 milijona pik (slike so velikosti 1280 × 960 pik), druga dva pa z ločljivostjo 1 milijon pik (1152 × 864 pik). Kakovostno so veliko boljše kot običajne telefonske slike VGA, vendar seveda niti približno ne dosegajo izdelkov fotoaparatov nižjega cenovnega razreda. Tako predvajalnik MP3 kot fotoaparat bosta z veseljem uporabila kartico MMC, ki je priložena vsem trem modelom - 64 MB. Pri modelu 6630 jo lahko zamenjate tudi med delom, pri drugih dveh modelih pa ne. Za vse tri modele (oz. za operacijski sistem Series 60) je na voljo že zelo veliko programske opreme, med katero pa, roko na srce, prevladujejo igre. Med drugim tudi zelo dobre, take, ki smo jih pred leti igrali na osebnih računalnikih. Vsi podpirajo tudi t. i. "push to talk" ali nekakšen walkie-talkie, ki deluje med telefoni, ki ga podpirajo. Vsi trije modeli so tudi zelo dobri telefoni, čeprav tako enostavnega enoročnega dela, kot smo ga (bili?) vajeni pri poslovnih Nokiinih modelih, kot je 6310, ne moremo pričakovati. Po menujih se namreč gibljemo z večsmerno tipko pod zaslonom. Ta vendarle deluje zelo dobro in natančno, tako da se lahko "pravi" enoročni hitrosti precej približamo. In smo hkrati deležni "pametnih" priboljškov, ki jih stari modeli niso imeli.

Nokia 6630, 6670 in 7610

Kaj: Pametni telefoni.

OS: Symbian (Series 60).

Procesor: 6630 ARM5 220 MHz, 6670 in 7610 ARM4T 123 MHz.

Pomnilnik: 6630 8 MB RAM, 6670 in 7610 1,5 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 176 × 208 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900, UMTS (model 6630).

Drugo: mini MMC, fotoaparat 1 M pik (model 6630 1,3 M pik), model 6630 EDGE in UMTS, Push to talk.

Odzivnost: 6-7.

Uporabnost: 8.

Splošen vtis: 8.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si, (01) 476 08 00.

Cena: 6630 146.400 tolarjev (59.900 v paketu Mobitel), 6670 105.600 tolarjev, 7610 114.000 tolarjev.

Za: Enostaven in pregleden operacijski sistem.

Proti: Počasnost in slaba preglednost pri delu z elektronsko pošto in pisarniškimi programi. Visoka cena.

Matjaž Klančar

Nokia 6260

Vse, kar smo s programskega stališča zapisali o Nokiinih modelih 6630, 6670 in 7610, velja tudi za model 6260 (ima enak operacijski sistem in enak zaslon). Ta se razlikuje bolj ali manj le po zunanjosti, vendar tu zelo. Gre namreč za prvi Nokiin telefon v formatu školjke, se pravi telefon, ki ga odpremo. Tak, kot jih izdelujejo Japonci, zadnje čase pa tudi še marsikdo drug, in so med uporabniki vedno bolj priljubljeni.

No, oblikovno je to spet eden izmed nenavadnih Nokiinih telefonov, saj lahko zaslon tudi obrnjenega zapremo in dobimo nekakšen ročni računalnik brez tipkovnice (in se po menujih sprehajamo le s smerno tipko). Ko je telefon odprt, pa se ne moremo znebiti občutka potratnosti s prostorom, ki so si ga privoščili pri Nokii. Zaslon bi namreč lahko bil večji, če bi smerno tipko in tipke za upravljanje z menuji preselili na spodnjo polovico telefona, kjer je zaradi velikosti zaslona tako ali tako še kar veliko prostora.

Sicer je v telefon vgrajen fotoaparat z ločljivostjo VGA, razširimo pa ga lahko s kartico mini MMC. Programska oprema je enaka kot pri drugih Nokiah z operacijskim sistemom Series 60. Procesor je enak, torej šibak, kot pri modelih 6670 in 7610. Na voljo sta tudi Push to talk in radio.

Nokia 6260

Kaj: Pametni telefon.

OS: Symbian (Series 60).

Procesor: ARM4T 123 MHz.

Pomnilnik: 6630 8 MB RAM, 6670 in 7610 1,5 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 176 × 208 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900, UMTS (model 6630).

Drugo: mini MMC, fotoaparat VGA, Push to talk, radio.

Odzivnost: 6.

Uporabnost: 7.

Splošen vtis: 7.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si, (01) 476 08 00.

Cena: 96.000 tolarjev.

Za: Enostaven in pregleden operacijski sistem.

Proti: Počasnost in slaba preglednost pri delu z elektronsko pošto in pisarniškimi programi.

Matjaž Klančar

Sony Ericsson P910i

Tretja inkarnacija SonyEricssonovega pametnega telefona (po P800 in P900) je danes gotovo eden najboljših pametnih telefonov na trgu,vendar hkrati tudi eden najdražjih. Velik pokončen zaslon ima ločljivost (le) 208 × 320 pik in zmore prikazati 18-bitne barve (približno 256.000), kar je več kot konkurenca. Tudi v praksi se izkaže kot zelo dober in tudi na svetlobi dobro viden. Občutljiv je za dotik in prek njega P910i v osnovi upravljamo s priloženim peresom. Ko čez njegovo spodnjo polovico poveznemo še številčno tipkovnico, pa postane pravi telefon, ki ga lahko večinoma upravljamo tudi z eno roko; to je pravzaprav osnovna zahteva dobrega telefona.

Novost modela P910u je v tem, da ima pokrovček s številčno tipkovnico na spodnji strani še znakovno tipkovnico QWERTY (programsko lahko razporeditev tudi spremenimo, npr. v za nas uporabnejšo QWERTZ). Izkaže se za uporabno, saj je delo z njo hitrejše kot tipkanje narisanih črk na zaslonu. Škoda le, da ni osvetljena, saj smo s tem izgubili uporabnost v temi in mraku.

Operacijski sistem je Symbian, uporabniški vmesnik pa pri SonyEricssonu imenujejo UIQ in je zelo dobro zasnovan in intuitiven, tako da se ga hitro privadimo. Programska oprema omogoča branje elektronske pošte (POP3 in IMAP), vgrajen je tudi QuickOffice, ki omogoča urejanje datotek DOC, XLS in PPT, priložen pa je tudi dodatek za odpiranje datotek PDF (pa tudi spletni brskalnik Opera). V praksi ta kombinacija deluje zelo dobro, čeprav sporočila HTML ne ohranijo svoje oblike, pa tudi pregledovanje pisarniških datotek včasih ni najbolj verodostojno. Microsoftove napravice to bolje opravijo. Slaba lastnost programske opreme je sinhronizacijski modul, ki je zelo počasen, tako da smo nekajkrat posumili, da celo ne deluje. No, z njim se Outlook vendarle da sinhronizirati in odklopljeno branje pošte lepo deluje.

Novost v primerjavi z modelom P900 je miniaturna tipkovnica. Obnese se presenetljivo dobro.

Vgrajen je fotoaparat z ločljivostjo VGA (ki je seveda slab, kot vsi taki fotoaparati), za shranjevanje slik in datotek MP3 pa si lahko omislimo razširitveno kartico. Žal le Sonyjevo Memorystick Duo Pro, te pa je nekoliko teže dobiti, predvsem pa so dražje od konkurenčnih. Pri tako dragi napravi smo pogrešali podporo wi-fi, ki bi razveselila predvsem poslovneže (tudi sicer ciljno skupino za ta pametni telefon). Za povezovanje je namreč na voljo le bluetooth. P910i je zelo dober ročni računalnik in dokaj dober telefon. Žal je za povprečnega uporabnika še vedno prevelik oz. predebel. Danes smo vendarle vajeni v žepu nositi kaj manjšega.

Sony Ericsson P910i

Kaj: Pametni telefon.

OS: Symbian (UIQ).

Procesor: ARM9 156 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 208 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900.

Drugo: Memory stick Duo Pro, fotoaparat VGA.

Odzivnost: 8.

Uporabnost: 9.

Splošen vtis: 9.

Prodaja: Svema, www.svema.si, (01) 306 55 00.

Cena: 200.000 tolarjev.

Za: Zelo dobro programska oprema, enostaven uporabniški vmesnik. Znakovna tipkovnica. Možno enoročno delo.

Proti: Počasna sinhronizacija. Zelo visoka cena. Nekoliko prevelik.

Ročni računalniki

Eden najbolje opremljenih ročnih računalnikov predzadnjega rodu je gotovo iPaq rx3715. Predzadnjega pravimo zato, ker ne premore zaslona z ločljivostjo 480 × 640 pik, drugega pa mu skorajda ne manjka. Poleg vsega je prijetno majhen in priročen.

Procesor je 400 MHz, na voljo je tudi velik pomnilnik - če štejemo tudi ROM, ki ga lahko uporabimo za shranjevanje podatkov, ga je skupaj prostega kar 155 MB. Uporabimo ga lahko za shranjevanje fotografij, saj je vgrajen fotoaparat zmogljivosti 1,3 milijona pik (1280 × 1024 pik). Čudežev sicer ne moremo pričakovati, vendar so njegovi izdelki kar spodobni. Ostrina je, ob upoštevanju, da gre za lečo z nespremenljivo goriščno razdaljo, dokaj dobra, fotoaparat pa precej pravilno zajema tudi barve. No, tako pohvalo bi težko zapisali za podprte video posnetke (M-JPEG in MPEG-4).

iPaq rx3715 je omrežno povezljiv prek bluetooth in wi-fi (poleg IrDA), vendar akumulator ob pretirani uporabi obeh hitro opeša.

Hewlett-Packard iPaq rx3715

Preizkušeno novembra 2004.

Kaj: Ročni računalnik.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Samsung S3C 2440, 400 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM, 128 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, wi-fi.

Drugo: SD, fotoaparat 1,3 M pik.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partners, 080 17 30.

Cena: 94.922 tolarjev.

Za: Dokaj kakovosten fotoaparat, dobra opremljenost.

Proti: Kratek čas trajanja akumulatorja (ob uporabi omrežja WLAN).

Garmin iQue 3600

Garmin je podjetje, znano predvsem uporabnikom GPS, sistema za globalno pozicioniranje, zato ni nič čudnega, da je tudi iQue 3600 natanko to - naprava GPS. In hkrati tudi zelo zmogljiv Palm.

Strojna osnova temelji na zaslonu z ločljivostjo 320 × 480 pik, kot ga ima PalmOne Tungsten T5, procesor pa je 200 MHz ARM 9. Programska oprema je taka kot na vsakem Palmu, kar pomeni, da je naprava zelo dober ročni računalnik, le programski opremi vendarle manjka nekoliko lišpa.

Prednost iQuea se pokaže, ko mu "odpremo" posebno anteno in ga preklopimo v način GPS. Resda po prvem vklopu traja nekaj minut, da naprava najde satelite GPS, vendar po tem deluje odlično. Priložena programska oprema premore le evropske zemljevide, vendar lahko dokupimo tudi paket z zemljevidi Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Po novem tudi ti omogočajo vodenje in opozarjanje na križišča, kjer moramo zaviti, da bi prišli do izbranega cilja.

V praksi se iQuejev GPS izkaže kot zelo natančen, enako velja tudi za zemljevide, ki so nam vsaj po Ljubljani zanesljivo kazali naš trenutni položaj.

Težava je le v visoki ceni in seveda občutljivosti naprave, ki jo bomo le stežka uporabljali v hribih ali celo na jadrnici, kjer so GPSi sicer zelo cenjeni. Poleg tega bi si za povezovanje v internet želeli bluetooth.

Garmin iQue 3600

Preizkušeno marca 2004.

Kaj: Ročni računalnik s sprejemnikom GPS.

OS: PalmOS.

Procesor: Motorola DragonBall MLX ARM 9, 200 MHz.

Pomnilnik: 32 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 320 × 480 pik.

Komunikacije: IrDa.

Drugo: SD.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 9.

Splošen vtis: 9.

Prodaja: Skill informatika, www.skill-info.si, (01) 423 55 51.

Cena: 195.840 tolarjev, zemljevid Slovenije, Hrvaške in BiH 30.600 tolarjev.

Za: Zmogljivost, odličen zaslon, vgrajeni sprejemnik GPS.

Proti: Visoka cena, začetno iskanje satelitov in prvi prikaz položaja traja precej časa, čas trajanja akumulatorja je ob vklopljenem GPS sprejemniku kratek. Ni za zahtevne uporabnike. Nima bluetootha.

PalmOne Tungsten E

Tungsten E oblikovno temelji na nekoč dokaj priljubljenem modelu m505, kar pomeni, da je majhen in tanek, čeprav bi bil ob uporabi programskega polja za vnos podatkov lahko tudi še manjši. Zaslon (zelo dober) ima namreč ločljivost 320 × 320 pik, celotna naprava pa je pravokotna in višja, kot bi bilo treba. Res pa je, da je prostor pod prostorom za grafite verjetno zaseden z elektroniko, ki bi jo bilo kam drugam težko stisniti.

Strojno je napravica dokaj močna. Procesor sicer deluje "le" s frekvenco 144 MHz in 32 MB pomnilnika, a je to za manj zahtevne uporabnike Palmov več kot dovolj. Dovolj za predvajanje MP3 (s kartice SD) in hkratno delo z drugimi programi in dovolj za delo s pisarniškimi programi (priložen je Documents to go). Zapisali bi lahko tudi pohvalo priloženemu poštnemu programu Versa Mail, a kaj, ko Tungsten E nima možnosti povezovanja bluetooth. Tako se lahko v internet povežemo le prek infrardeče povezave, kar sicer lepo deluje (in smo včasih redno počeli), vendar je nedvomno naporno (imeti napravo na mizi in vedno pravilno usmerjeno v telefon).

Škoda tudi, da nima mikrofona, zato ni uporaben kot diktafon.

PalmOne Tungsten E

Preizkušeno novembra 2003.

Kaj: Ročni računalnik.

OS: PalmOS.

Procesor: TI OMAP 311, 144 MHz

Pomnilnik: 32 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 320 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa.

Drugo: SD.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 58.680 tolarjev.

Za: Majhen in priročen. Dobra programska opremljenost.

Proti: Nima bluetootha, nima diktafona.

PalmOne Tungsten T5

Najmočnejši Palmov ročni računalnik je vrhunski v (skoraj) vseh pogledih, kaže pa tudi na to, v kateri smeri naj bi šel razvoj palmovskih ročnih računalnikov v prihodnje.

Ima odličen zaslon z ločljivostjo 320 × 480 pik, ki ni zložljiv kot pri predhodniku T3. Zato je napravica kar nekoliko velika za Palme, še vedno pa majhna za svet PocketPC. Procesor je 416 MHz, kar pomeni, da je delo bliskovito, tudi pri odpiranju datotek DOC in XLS (priložen je Documents to go). Lahko tudi ob hkratnem predvajanju MP3 (na voljo je razširjanje s karticami SD). Od programske opreme pohvalimo še odličen program za elektronsko pošto VersaMail.

Vsebino zaslona je moč zavrteti in tako uživati v res preglednih preglednicah. Vgrajeno je kar 256 MB pomnilnika, ki je delno na voljo tudi kot datotečni sistem - 160 MB ga je na voljo za datoteke in podatke, 50 pa za nameščanje programov. PalmOne končno omogoča, da je T5 na računalniku viden tudi kot navaden izmenljiv disk.

Pogrešamo wi-fi (bluetooth je vgrajen), saj je to vendarle naprava za poslovneže. Na voljo je le kot nadgradnja SDIO, ki ji je priložen tudi odjemalec VPN (ta je v svetu PocketPC del operacijskega sistema).

PalmOne Tungsten T5

Preizkušeno januarja 2005.

Kaj: Ročni računalnik.

OS: PalmOS.

Procesor: Intel xScale, 416 MHz.

Pomnilnik: 256 MB RAM (160 MB za datoteke in podatke, 50 za nameščanje programov).

Ločljivost zaslona: 320 × 480 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth.

Drugo: SD.

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 110.000 tolarjev.

Za: Izredna odzivnost, dobra programska oprema (Documents to go, Versa Mail).

Proti: Visoka cena, nima wi-fi.

PalmOne Zire 72

Palmovska serija Zire je namenjena domačim uporabnikom in na to kaže tudi vgrajeni fotoaparat v modelu 72. Ima 1,2 milijona pik (1280 × 960 pik), vendar se v praksi izkaže zelo slabo, seveda zaradi slabega objektiva. Predvsem posnetki, ki niso slikani v idealnih svetlobnih razmerah, so zelo slabi. Da o video posnetkih (320 × 240 pik, 15 slik na sekundo) niti ne govorimo.

Sicer pa ima Zire 72 312 MHz Intelov procesor PXA270, kar je za Palme več kot dovolj, in napravica je zelo hitra in odzivna. Tudi za predvajanje MP3, ki jih lahko naložimo na razširitveno kartico SD, ali pa snemanje zvoka (diktafon). Pomnilnika za kaj takega ne bo dovolj, saj ga je le 24 MB. Slednje sicer zadostuje za nameščanje programov, saj so ti neprimerno manjši kot tisti za PocketPC. Zaslon ima ločljivost 320 × 320 pik, pod njim pa je polje za vnos podatkov, ki ni programsko (kot pri Tungsten T5 ali vseh PocketPC). Zato je napravica nekoliko večja, kot bi ob kvadratnem zaslonu lahko bila.

Pohvaliti moramo priložena Documents to go in poštni program VersaMail, ki ga lahko izkoristimo, če Zire v internet povežemo prek bluetootha. Druga programska oprema je enaka vsem Palmom, kar pomeni, da je zelo učinkovita in enostavna za uporabo, vendar po videzu dokaj špartanska.

PalmOne Zire 72

Preizkušeno julija/avgusta 2004.

Kaj: Ročni računalnik.

OS: PalmOS.

Procesor: Intel xScale PXA 270, 312 MHz.

Pomnilnik: 24 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 320 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth.

Drugo: SD, fotoaparat 1,2 M pik.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 83.880 tolarjev.

Za: Dobra odzivnost, dobra programska oprema (Documents to go, Versa Mail).

Proti: Slab fotoaparat.

Pametni telefoni

Hewlett-Packard iPaq h6340

Hewlett-Packard se je pomena pametnih telefonov oz. ročnih računalnikov s podporo telefoniranju zavedel razmeroma pozno. Pravzaprav šele takrat, ko je tako podporo spisal Microsoft. Model iPaq h6340 je tako klasični ročni računalnik PocketPC z vgrajenim telefonom GSM/GPRS, ki pa se lahko pohvali s svojevrstno posebnostjo.

V osnovi je namreč oblikovno običajen ročni računalnik, a mu na spodnjo stran lahko priključimo priloženo mini tipkovnico. Z njo se lahko lotimo vnašanja daljših besedil, za manjša opravila pa bo zadostovalo pero. Kljub temu smo do tovrstnih dodatkov skeptični, saj jih potrebujemo prav takrat, ko jih nimamo s seboj (podobno se je pred časom izkazalo za prve telefone GSM, ki jim je bil priložen dodaten fotoaparat).

Telefonski del je dovolj dober (povezljivost s Pocket Outlook), če bomo uporabljali obe roki, saj z eno večino opravil ne bomo mogli opraviti. Škoda, da "telefon" potrebuje tudi zunanjo anteno.

Kot PocketPC je opremljen nadpovprečno, poleg bluetootha ima tudi podporo wi-fi. Seveda se moramo zavedati, da hkratno delo z vsemi mogočimi komunikacijami hitro izprazni akumulator. No, v tej smeri gotovo pomaga za današnje čase že kar skromen 168 MHz procesor.

Hewlett-Packard iPaq h6340

Preizkušeno oktobra 2004.

Kaj: Ročni računalnik s telefonom.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: TI OMAP 1510, 400 MHz.

Pomnilnik: 64 MB RAM, 64 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, wi-fi.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900.

Drugo: SD, dodatna tipkovnica.

Odzivnost: 8.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 7.

Prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partners, 080 17 30.

Cena: 184.998 tolarjev, 99.900 tolarjev v paketu Mobitel (dveletna naročnina).

Za: Dobra brezžična povezljivost, priložena tipkovnica.

Proti: Zunanja antena, kratek čas trajanja akumulatorja.

Nokia Communicator 9500

Veteran med pametnimi telefoni je Nokiin komunikator. V najnovejši iteraciji ni nič kaj dosti shujšal, je pa zato strojno zelo dobro opremljen.

Telefonski del poleg GPRS podpira tudi hitrejši EDGE (pri nas ga podpira Simobil), računalniški pa poleg bluetootha zmore tudi povezovanje wi-fi. Tudi z novim šifriranjem WPA. Pomnilniško (vgrajeno je 80 MB RAM) ga lahko razširimo s karticami MMC, na katere lahko shranimo datoteke MP3 ali pa besedilne ali preglednične datoteke, ki jih zna prav dobro odpirati. Zaslon je velik (640 × 200 pik) in odličen, žal pa ni občutljiv za dotik, kar pomeni, da se moramo privaditi navigacije z majhno sledilno paličico (kar gre kar hitro). Za (strojni) konec omenimo še fotoaparat z ločljivostjo VGA, ki pa je bolj zasilna rešitev; če pri sebi res nimamo kaj boljšega.

Operacijski sistem Symbian (oz. up. vmesnik Series 80) se izkaže kot izredno enostaven za uporabo, a hkrati tudi zelo počasen (kriv je seveda le 150 MHz procesor). Pisarniški programi se zaganjajo skoraj 10 sekund, počasen je celo telefonski vmesnik (tega uporabljamo, ko je komunikator zaprt), saj že sama izbira profila traja 2-3 sekunde.

Programsko je zelo dobro opremljen, le sinhronizacija je počasna, občasno pa tudi nezanesljiva, kar nam pove operacijski sistem z nerazumljivimi sporočili o napakah.

Nokia Communicator 9500

Preizkušeno januarja 2005.

Kaj: pametni telefon.

OS: Symbian (Series 80).

Procesor: TI OMAP 1510, 150 MHz.

Pomnilnik: 80 MB RAM, 80 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 640 × 200 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, wi-fi.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900.

Drugo: MMC, EDGE, fotoaparat VGA.

Odzivnost: 5.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 7.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si, (01) 476 08 00.

Cena: 186.000 tolarjev, 119.900 tolarjev v paketu Mobitel (dveletna naročnina).

Za: Velik in dober zaslon za sorazmerno majhno napravo.

Proti: Počasnost, zaslon ni občutljiv za dotik. Občasno nezanesljiva programska oprema. Počasna sinhronizacija. Zelo visoka cena.

Qtek 9090

Blagovna znamka Qtek je rezervirana za naprave, ki imajo Microsoftov operacijski sistem in premorejo telefon. Model 9090 je hkrati še polnokrvni ročni računalnik PocketPC.

9090 je vse prej kot majhen, k čemur največ pripomore tipkovnica, ki se "skrije" v zadnji del ohišja in jo potegnemo iz ležišča (oz. premaknemo celotno zadnjo polovico računalnika). Uporabili jo bomo le pri vnašanju daljših besedil, sicer bo bolje poseči po peresu.

"Računalniško" je ta ročni računalnik dokaj dobro opremljen. Procesor deluje s frekvenco 400 MHz, pomnilnika je kar 180 MB, zaslon pa ima vendarle le klasično "pocketpcjevsko" ločljivost 240 × 320 pik. Vgrajen je tudi fotoaparat, vendar le z ločljivostjo VGA, kakovost njegovih posnetkov pa je primerljiva fotografijam, ki jih naredimo z zdaj že starejšimi telefoni. Na voljo je tudi Wi-Fi.

Za telefonski del skrbi Microsoftov programski dodatek Phone, ki se v povezovanju z vgrajenim imenikom (Pocket Outlook) odreže zelo dobro, a kljub temu ne moremo računati na enoročno delo, ki je pri telefonih običajno. Je pa res, da je tudi sama naprava tolikšna, da jo bomo kot telefon najverjetneje uporabljali v povezavi z žično slušalko.

Qtek 9090

Preizkušeno januarja 2005.

Kaj: Ročni računalnik s telefonom.

OS: Microsoft Mobile.

Procesor: Intel xScale PXA 263, 400 MHz.

Pomnilnik: 180 MB RAM, 64 MB ROM.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Komunikacije: IrDa, bluetooth, Wi-Fi.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900.

Drugo: SD, tipkovnica, fotoaparat VGA.

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 8.

Splošen vtis: 8.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 220.519 tolarjev, 119.900 tolarjev v paketu Mobitel (dveletna naročnina).

Za: Opremljenost, dokaj dobra tipkovnica. Wi-Fi.

Proti: Mere in teža, čas trajanja akumulatorja, zelo visoka cena, kot telefon je nekoliko neroden.

PalmOne Treo 600

Treo 600 je pametni telefon, zaradi katerega je Palm kupil podjetje Handspring in ki se v ZDA odlično prodaja. K nam je prišel bolj ali manj na ogled, kot predhodnica še veliko boljšega Trea 650, ki se je v tujini ravnokar začel prodajati.

Gre za čistokrven Palm, ki pa ima hkrati tudi vse atribute telefona - je majhen in ga je moč upravljati z eno roko. Poleg tega ima znakovno tipkovnico, ki je sicer majhna, a še vedno dovolj uporabna (razen za velike moške palce). Seveda je zaslon občutljiv za dotik in lahko po njem znake (grafite) tudi pišemo (če si namestimo dodaten program).

Treo 600 je že nekoliko star, na kar kaže zaslon, ki ima "staro" ločljivost 160 × 160 pik, "le" 166 MHz procesor in 32 MB pomnilnika (24 MB je prostega). Za organizatorske sposobnosti Trea to vendarle zadostuje, saj je napravica zelo hitra in odzivna, vgrajeni programi (koledar, imenik...) pa seveda izredno odzivni.

Vgrajen je tudi fotoaparat VGA, ki pa je le pogojno uporaben. Slike lahko shranjujemo na kartice SD, od tam pa lahko predvajamo tudi MP3 (program je treba dokupiti posebej).

Telefonskemu delu manjka pregledovalnik WAP (za Planet, Vodafone Live), povezovanje GPRS je do neke mere nezanesljivo, pogrešali pa smo tudi bluetooth.

Večino pomanjkljivosti naj bi odpravil Treo 650, ki ga pa pri nas še ni. Žal bo imel tudi ta precej veliko in nerodno zunanjo anteno.

PalmOne Treo 600

Preizkušeno januarja 2005.

Kaj: pametni telefon.

OS: PalmOS.

Procesor: ARM, 166 MHz.

Pomnilnik: 32 MB RAM.

Ločljivost zaslona: 160 × 160 pik.

Komunikacije: IrDa.

Drugo: SD, fotoaparat VGA.

Odzivnost: 8.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 151.800 tolarjev.

Za: Dober ročni računalnik in povprečen telefon. Idealna velikost za telefon.

Proti: Zunanja antena. Občasna nestabilnost GPRS. Zaslon ima majhno ločljivost.