V tretje gre rado

Začetek septembra je za zanesenjake za večpredstavnost vsako leto nekaj posebnega, saj nestrpno pričakujejo novosti, ki so jih zanje in za širšo javnost pripravili izdelovalci digitalnih igrač(k). Letos je sejem zabavne elektronike IFA 2011 v Berlinu obiskala tričlanska ekipa revije Monitor, ki se je tako kot praktično vsi obiskovalci lotila iskanja novotarij s predpono 3D.

Poznavalcem razmer je že lep čas kristalno jasno, da se poskuša panoga zabavne elektronike v zadnjih letih "na novo izumiti". Že res, da je večina inovacij izdelovalcev naprav z velikimi in majhnimi zasloni usmerjena v tretjo dimenzijo, tako slikovno kot zvočno, žal pa končni uporabniki trendu 3D preprosto ne sledijo s takšno vnemo, kot bi si stvaritelji novotarij želeli.

Očala ostajajo obvezen pripomoček za televizorje 3D. LG stavi na pasivna očala, ker so lahka in poceni. Vendar z njimi ne moremo uživati v polni ločljivosti FullHD, kot smo preizkusili v prejšnji številki Monitorja.

Na področju televizorjev in video vsebin je ovira pri preskoku v tretjo dimenzijo očitna - zakaj bi gledalec moral biti za svojo naprednost "kaznovan" z uporabo očal za doživljanje pristne izkušnje? Ne glede na to, ali gre za aktivno ali pasivno tehnologijo prikaza slike in njenega dojemanja s pomočjo očal, se zdi množični vdor 3D televizorjev v domove uporabnikov še zelo daleč. Pričakujemo ga namreč lahko šele takrat, ko bo ogled tridimenzionalnih vsebin možen brez očal. Tudi ta tehnologija je seveda že na voljo, je pa res, da ni prav poceni in ima nekaj drastičnih pomanjkljivosti. Med njimi najbolj skeli ozek uporabni kot gledanja. To pomeni, da lahko ponudi tisto pravo le dvema gledalcema na kavču, tretji in vsi drugi pa že vidijo le približek izvirnika.

Medtem ko so si praktično vsi giganti iz sveta televizorjev prizadevali obiskovalce spremeniti v podobe iz filma Možje v črnem (beri: ljudi s črnimi očali na nosu), so v Toshibi postregli s svojo premiero 3D televizorja, ki za prikaz slike v treh dimenzijah ne zahteva očal na nosu uporabnika.

Toshiba je prikazala 55-palčni televizor, ki tretjo dimenzijo prikazuje brez uporabe očal. Po naši oceni to počne precej slabše kot modeli z očali kljub izredno visoki ločljivosti samega zaslona. Naprodaj bo decembra po 8000 evrov.

Svet zabave v treh razsežnostih bo v prihodnje močno odvisen predvsem od možnosti produkcije 3D vsebin. Danes je teh le za vzorec in zdi se, da se razcveta ne gre nadejati, vse dokler na "3D vlak" ne skoči večina televizijskih hiš. Ta čas pa lahko izdelovalci televizorjev s pridom uporabijo za razvoj novih tehnologij, sedanji "približki" preprosto ne pijejo vode med zahtevnejšimi uporabniki. Seveda ne smemo pozabiti, da so ravno ti pogosto ustvarjalci javnega mnenja na posameznih področjih.

Vsekakor pa bi pohvalili prizadevanja na področju integracije interneta in aplikacij v pametne televizorje. Skupina izdelovalcev, ki jo sestavljajo podjetja LG, Loewe, Philips in Sharp, je pozvala k oblikovanju skupnega ekosistema pod oznako Smart TV. Omenjeni izdelovalci ga v svoje izdelke že uvajajo, aplikacije pa temeljijo na odprtih standardih in tehnologijah HTML5, CE-HTML in HbbTV. S tem je omogočen hitrejši razvoj aplikacij in boljša združljivost med različnimi televizorji. Upamo, da se jim bodo v kratkem priključili tudi drugi veliki izdelovalci, saj nima prav veliko smisla, da vsakdo razvija svoj ekosistem.

Pametni televizorji postajajo pravcati računalniki, oziroma vsaj njihovi dobri približki, zato standardizacija funkcionalnosti skozi ekosistem Smart TV vsekakor ni napačna.

Varčevanje z energijo postaja prednostnega pomena

Japonci so očitno zadnje mesece povsem pod vtisom katastrof, ki so prizadele njihov otok. Tako je Toshiba na domačem trgu že začela prodajati televizorje z vgrajenimi baterijami, ki omogočajo do tri ure avtonomije ob izpadu električne energije. Evropski trg jih bržkone ne bo ugledal, bo pa zato s pridom izkoriščal novo razvite tehnologije za zmanjšanje porabe energije sodobnih televizorjev, ki so z vgradnjo svetlečih diod LED postali skoraj zgledno varčni (glede na velikost zaslona).

Še korak dlje so šli pri Philipsu, kjer so povili novo generacijo varčnih televizorjev Econova ECO Smart LED TV. Njihov primerek s 117 cm zaslonske diagonale namreč med delovanjem v povprečju porabi zgolj 56 W električne energije, to je več kot polovico manj od sorodnih primerkov. Zato si je prislužil tudi energijsko oznako A++ za izredno varčnost. Evropska komisija si prizadeva, da bi v kratkem tudi digitalni televizorji pridobili oznake za porabo energije, kot jo poznamo s področja bele tehnike, saj so v sodobnih gospodinjstvih prižgani po več ur na dan in tako pomembno prispevajo k zvišanju mesečnega računa za porabljeno električno energijo. Izdelovalci temu ukrepu ne nasprotujejo, je pa zdaj že jasno, da bodo v prihodnosti na ta račun prednjačili predvsem modeli z LED osvetlitvijo.

IFA 2011 v številkah

Sejem zabavne elektronike. 
Kdaj: 2.-7. september 2011. 
Kje: Berlin, Nemčija. 
Število razstavnih površin: 140.200 m2.
Število razstavljavcev: 1441.
Število obiskovalcev: 238.000.

Vse bolj varčni postajajo tudi prenosni računalniki, saj ima skoraj sleherni izdelovalec v ponudbi z letnico 2011 kak model, ki preseže osemurno avtonomijo delovanja na baterije. Ta naj bi se v prihodnjem letu še povečala, tudi do 12 ur in več. Zanjo bodo zaslužni predvsem vgrajeni zasloni z osvetlitvijo LED, vgradnja pogonov SSD in uporaba ultra varčnih procesorjev z integrirano grafiko. Videti je, da so za ta napredek še najmanj zaslužne kar same baterije, saj večjih preskokov v praktično uporabnih tehnologijah za hranjenje energije v zadnjih letih nismo zaznali (zmogljivosti baterij določenih velikosti so se povečale le za dobro desetino). Zaradi omejenih dimenzij so v prenosne naprave vgrajene vedno tanjše baterije, zato je zagotavljanje energijske varčnosti pametnih telefonov in tablic za izdelovalce velik izziv. Poskusi vgradnje sončnih celic v manjše naprave in izrabe energije svetlobe se nadaljujejo, a o kakšnih večjih prebojih na tem področju žal letos ne moremo poročati.

Tablice so "in"

Trendi na področju mobilnih tehnologij in računalništva so postregli z zanimivo konvergenco, ki je sprožila plaz prodaje naprav, ki smo jim včasih rekli tablični računalniki. Križanci med ultralahkimi prenosniki (po funkcijah) in pametnimi mobilnimi telefoni (po prenosljivosti in načinu uporabe) so pri uporabnikih velika uspešnica, zato ne čudi, da so tudi izdelovalci svojim inženirjem naložili razvoj teh naprav.

Japonski Sony je tako na IFI predstavljal dve tablici, namenjeni strežbi večpredstavno bogate zabave. Sony Tablet S je asimetrično oblikovana tablica, ki ponuja 23,8 cm zaslon (9,4'') in temelji na platformi NVIDIA Tegra 2 ter sistemu Android (3.1, pozneje tudi 3.2). Slabih 600 gramov težka tablica bo ustvarjala novo skupino uporabnikov, ki jo želi Sony v naslednjih letih vključiti v svoj ekosistem digitalne zabave (televizorji, igralne konzole ...). Novembra kanijo pri Sonyju splaviti tudi Sony Tablet P, zložljivo tablico, sestavljeno iz dveh 14 cm (5,5'') za dotik občutljivih zaslonov. Strojno bo sorodna modelu S, le da bo na račun precej manjših zunanjih mer šla tudi v (še vedno razmeroma velik) žep.

Sonyjevi tablici

Zanimiv pristop so ubrali v kitajskem podjetju Lenovo, kjer so se za razliko od konkurentov odločili za jasno diferenciacijo svojih tablic. Domačim uporabnikom so namenili družino tablic IdeaPad Tablet, v kateri prevladujejo primerki z 10-palčnimi zasloni, ki jih poganjata bodisi Android OS ali pa Windows 7. Bolj zanimiva pa je priprava poslovne tablice ThinkPad Tablet, ki naj bi bila po volji poslovnežem in upravljavcem IT v podjetjih, saj ima vrsto prednaloženih poslovnih aplikacij ter številne možnosti upravljanja in varovanja podatkov na daljavo. Tablica robustnega videza je opremljena z zaslonom, občutljivim za dotik, odpornim za praske, med dodatno opremo pa najdemo za večino poslovnih uporabnikov nepogrešljivo tanko tipkovnico, pisalo in celo postajo za priklop večjih zaslonov in drugih zunanjih naprav.

Za dodatno popestritev dogajanja v svetu tablic je poskrbel korejski Samsung, ki je na sejmu osvežil svoj nabor tablic z modelom Galaxy Tab 7.7 (številka se nanaša na velikost zaslona) in novotarijo Galaxy Note. Ta digitalna beležnica je opremljena s 13,5-cm zaslonom (5,3''), kar jo uvršča nad pametne mobilnike in pod tablične računalnike. Nas ni navdušila, saj njena vmesna velikost ne priča o uporabnosti - v žep ne gre, prav tako je premajhna za bolj resno delo ali zabavo. Podobna je lani predstavljeni napravi Dell Streak, ki se tudi ni proslavila med uporabniki. Je pa Samsung na berlinskem sejmu IFA doživel nov udarec s strani konkurenta Apple, ki je s sodno prepovedjo dosegel prenehanje prodaje Galaxy Tabov v Nemčiji. Tako so morali v Samsungu že kmalu po začetku sejma s polic umakniti sporne primerke.

Samsungova tablica Galaxy Tab 7.7 z zaslonom Amoled, preden so jo zaradi Applove tožbe umaknili s sejmišča.

Inovacije prihodnosti

Da razvojniki ne lovijo lastnega repa, dokazujejo tudi nekatere tehnologije, ki bi lahko pomenile pravcati preporod posameznih področij. Podjetje Mitsubishi Electric se je prikaza slike v 3D tehnologiji lotilo s pomočjo laserjev. Njihov laserski televizor s 75 palci diagonale (190 cm) že kot prototip ponuja silno realistično barvno reprodukcijo in ostro sliko in utegne kot tak v prihodnje še mešati štrene velikanom.

Z zanimivi stvaritvami vsako leto postreže tudi Fraunhoferjev inštitut znanosti in tehnologije. Letos so bile na tapeti brezžične komunikacije, znanstveniki pa so prišli do zanimive zamisli, da bi stropne LED luči uporabili še za kaj drugega kot zgolj osvetljevanje prostorov. Rodila se je zamisel o optičnem WLANu, ki v prototipni fazi že dosega prenose 100 Mbit/s, demonstracija pa je potekala s pomočjo pretakanja štirih bogatih HD vsebin med štirimi prenosniki v sobi.

Svojevrstna paša za oči so bili tudi stekleni zvočniki, ki jih je postavilo na ogled nizozemsko podjetje Greensound Technology. Glavna zvočnika (višine 1,66 metra!) in nizkotonec so izdelani iz posebne vrste stekla, ki ob pomoči oddajnika in vibracij oddaja pravi 360-stopinjski prostorski zvok. Ta do zvočnikov pride po brezžični povezavi, za izogibanje motnjam pa je uporabljena 5 GHz tehnologija. Po besedah snovalcev je steklo idealno za zvočno reprodukcijo, saj s časom in dolgotrajno uporabo ne izgublja kakovosti predvajanja.

Najbolj impresivne so bile hale, kjer so kraljevali izdelovalci televizorjev. Ta video zid je prikazoval en sam velik video posnetek v treh dimenzijah.

IFA 2011 skozi naše oči

Kako smo torej letošnji sejem IFA videli monitorjevci?

Matjaž Klančar

Osebno sem bil najbolj navdušen nad novima Samsungovima mobilnima napravama - Galaxy Tab 7.7 in Galaxy Note. Predvsem zato, ker sta obe dokazali, kakšno veliko prednost ima Samsung pred konkurenti na področju zaslonov. Zaslon Super Amoled Plus, ki smo ga do zdaj lahko občudovali v telefonu Galaxy S II, je na voljo v velikostih 5,3 in 7,7 palca in ima poleg tega še veliko višjo ločljivost.

In, seveda, padel sem na "3D". Zavedam se, da je tehnologija med uporabniki manj uspešna, vendar sem sam še vedno navdušen nad 3D risankami v kinodvorani in prepričan sem, da ne bo več dolgo, pa se bom enako navduševal tudi nad sliko 3D v domačem fotelju. Kakor kaže zdaj, bo za to poskrbel kak model televizorja s pasivnimi očali, ki so veliko manj moteča kot aktivni modeli. Na modele brez očal, kot je bil tokrat predstavljeni Toshibin model, v naslednjih nekaj (deset?) letih ne stavim. Kakovost prikazane slike 3D je pač veliko slabša. Da o ceni niti ne govorim.

Jure Forstnerič

Presenečen sem pravzaprav nad seboj, saj prvič menim, da bi znali biti 3D televizorji resnično uporabni. Pa ne zaradi 3Dja, ki meni nekako ne leži, temveč zaradi možnosti spremljanja dveh ali več popolnoma različnih prizorov oziroma slik na enem zaslonu. Navdušil me je prikaz neke dirkalne igre, kjer je vsak od igralcev videl le svoj avto, in to na celotnem zaslonu, ne pa prek polovice zaslona, kot smo vajeni danes. Si predstavljate, da gledate neki film, otroci pa na istem televizorju gledajo risanke? Trenutno je sicer tehnologije še v povojih (zaenkrat me najbolj moti nizka ločljivost), a bo stvar v kakem letu ali dveh že povsem uporabna.

Glede mobilnih telefonov in tablic pa priznam, da me novosti niso ravno prepričale. Za razliko od kolega, ki zgoraj omenja dve Samsungove tablici, imam občutek, da niti ne vedo, kaj narediti, zato delajo tablice najrazličnejših mer v upanju, da bo ena pač uspešna. Dobro, imajo dobre zaslone in so tehnično zelo napredne, a končnemu uporabniku ne ponujajo nič zares naprednega oziroma novega.

Miran Varga

Kolega sta se posvetila predvsem računalniškim in mobilnim novostim, zato tu ni kaj dodati. Osebno me iz leta v leto presenečajo izdelovalci bele tehnike, ki so postali nepogrešljivi del programa sejma IFA. Ste si kdaj predstavljali, da bi hladilnik ali pečico krmilili kar s svojim pametnim mobilnikom? Naročali hrano, pregledovali recepte in jih brez večje interakcije uresničevali v praksi? Priznam, tudi sam nisem. Letos me je, denimo, navdušil pametni pralni stroj, ki je, laično gledano, namenjen pravim moškim. Torej tistim, ki se na pranje oblačil prav nič ne spoznajo. Ti vanj preprosto namečejo umazano perilo, nato pa prek zaslona, občutljivega na dotik, z odličnim grafičnim vmesnikom z nazornim prikazom vrste oblačil enostavno izberejo, kaj so vanj vrgli in kako močno umazano je bilo. Sledi le še klik potrditve ukaza "pranje" in že se sodobni mačo lahko zlekne na kavč pred svoj novi 3D televizor in doživi novo uporabniško izkušnjo. Hja, pa naj še kdo reče, da tehnologija ni v službi človeka.