V tretje le evolucija

Canon je bil v segmentu zrcalnorefleksnih digitalnih aparatov polnega formata dolgo časa razred zase, saj je poleg odlične kakovosti fotografije v drugi inačici aparata EOS 5D ponudil tudi zajemanje videa. To so s pridom izkoriščali celo v Hollywoodu. Ta aparat je bil revolucionaren tudi v smislu kakovosti fotografije, saj je bil EOS 5D Mk II aparat, ki je omogočil Canonovim uporabnikom, da film za vedno prepustijo zgodovini. Tri leta pozneje smo priča kakovostni evoluciji, ki "5ko" pošilja v boj z najnovejšo konkurenco na trgu.

Ohišje EOS 5D Mk III leži v roki zelo podobno prejšnji generaciji, čeprav je razlika v oblikovanju očitna. Najprej opazimo, da so linije aparata veliko bolj zaobljene, razporeditev tipk in delo z aparatom pa je precej drugačno kot pri predhodniku. Tokrat aparat zares deluje kot pravo profesionalno orodje in je v tem pogledu veliko bolj podoben modelu 7D kot svojemu predhodniku. Tudi tokrat so se v Canonu odločili, da aparatu vgrajene bliskavice ne bodo namenili, bodisi zaradi prostorskih omejitev bodisi zaradi namena samega aparata.

Aparat deluje Canonovim uporabnikom zelo domače in je za uporabo ena izmed najboljših takih naprav, obenem pa z novo razporeditvijo tipk ustreza tudi naprednim uporabnikom. Stikalo za vklop je tokrat ob kolescu za izbiro programa, aparat pa je dobil tudi posebno tipko za hiter dostop do nastavitev na zaslonu in tipko M-Fn na vrhu aparata, ki ji lahko sami določimo namen. Nova je tudi tipka, obkrožena s stikalom za izbiro načina živega predogleda in zajemanja videa, ki jo je aparat prevzel po zgledu sedmice.

Kakovost fotografij je na zelo visoki ravni, vendar pri velikih izrezih opazimo nekoliko "preostre" robove.

Tako je zajemanje video posnetkov olajšano, v pomoč pa je tudi nekoliko izboljšan zaslon, ki ponuja samodejno prilagoditev osvetljenosti. Ta sicer deluje dobro, vendar smo na našem preizkusu kljub temu naleteli na situacijo, ko je aparat izbral premajhno osvetljenost.

Sama kakovost videa je na visoki ravni, kot smo vajeni že iz prejšnje generacije, tokrat pa je največja novost možnost izbire stiskanja v načinu 1080p, ki stiska vsako sličico posebej, neodvisno od sosednjih. Ta možnost je sicer prostorsko močno potratna, a omogoča lažjo obdelavo videa. Ker pa je meja datotek na pomnilniških karticah, formatiranih v FAT32, le 4 GB, zna aparat večje datoteke samodejno razdeliti na več manjših. To je vsekakor potrebno, saj v najvišjem načinu kakovosti 10 minut videa zasede kar 4 GB pomnilnika na kartici. V samem aparatu sta tokrat reži za pomnilniško kartico kar dve, ena CF in dodatna SD, zato bodo lahko uporabniki za shranjevanje podatkov porabili praktično vse, kar jim leži v predalih.

Kljub močno povečani velikosti datotek pa bomo le stežka opazili razliko v sami kakovosti videa ne glede na izbrano vrsto stiskanja. Glede na predhodni model je močno izboljšana kakovost predvsem pri najvišjih nastavitvah ISO, kar je zasluga novega tipala. Tokrat lahko pri zajemanju videa uporabimo občutljivosti do ISO 25600, v vseh načinih pa lahko določimo tudi samodejno prilagajanje občutljivosti ISO. Posnetki se sicer vselej zdijo nekoliko mehki, dosti mehkejši kot zajete fotografije, se pa video odlično obnese celo pri hitrih vodoravnih premikih in zamika vrstic praktično ni opaziti. Zasluga gre tokrat tudi novemu slikovnemu procesorju, ki poleg obdelave fotografij skrbi za zelo odzivno delovanje celotnega fotoaparata. Na preizkusu se nam ni niti enkrat zgodilo, da bi aparat med nastavitvami ali zajemanjem okleval.

EOS 5D Mark III je prvi Canonov aparat z vgrajeno možnostjo HDR. Ta deluje zelo dobro in ponuja številne možnosti, vendar je treba uporabiti stativ.

Mikrofon je za zahtevnejše uporabnike še vedno bolj pomožne narave, vsaj ko govorimo o resni rabi. Drugače svojo nalogo opravlja dobro in bo brez težav zajel zvok ne glede na jakost, a ni na ravni boljših videokamer.

Ostrenje deluje v načinu živega predogleda bliskovito hitro, pa čeprav se rado nekoliko večkrat popravi kot v klasičnem načinu ogleda prek prvovrstnega okularja, ki zdaj pokriva 100 % območje zajemanja. Kljub temu je samodejno ostrenje v načinu zajemanja videa še vedno neuporabno, saj ne deluje dovolj zvezno, a tistih, ki se z videom resno ukvarjajo, to verjetno ne bo motilo. Težava je bolj kot v aparatu v samih objektivih, ki so bolj prilagojeni hitremu kot zveznemu ostrenju.

Verjetno največji napredek je pri aparatu viden pri novem samodejnem ostrenju, tistem klasičnem, pri fotografiranju prek okularja. Ravno na tem področju je predhodnik nekoliko zaostajal za konkurenti. Tokrat gre za novo 61-točkovno samodejno ostrenje, ki je na las podobno tistemu, ki pripada Canonovemu paradnemu konju, modelu 1Dx. V praksi ga odlikujeta hitrost in odlično sledenje objektom, na našem preizkusu pa se je bolje kot večina aparatov odrezal tudi v slabih svetlobnih razmerah in celo na slabo kontrastnih površinah. Imajo pa odlike tudi teoretično podlago, saj je kar 41 točk ostrenja križnih, poleg tega je navpičnih pet sredinskih točk celo diagonalnih, kar pomeni, da aparat zaznava fazno razliko v osmih smereh (križno in diagonalno križno). Zato lahko brez težav zapišemo, da gre za enega boljših ostrenj, kar jih trenutno najdemo na trgu, vsaj ko je govor o zanesljivosti delovanja.

Novi EOS 5D je sposoben hitrejšega zajemanja sličic in tokrat dosega šest posnetkov na sekundo, vendar je treba priznati, da gre za precej glasen aparat. Takšno "šklopotanje" postane v tišjih prostorih hitro precej zoprno, celo samemu fotografu, zato so mu dodali tudi dva tiha načina. Prvega za zajemanje enega samega posnetka in drugega za nepretrgano zajemanje posnetkov. Verjetno bo večina uporabnikov v praksi omenjena načina tudi večinoma uporabljala, pa čeprav se v tem načinu hitrost zaporednega zajemanja prepolovi - tiho delovanje močno odtehta. Za fotografiranje športa in drugega akcijskega dogajanja je aparat tako ali tako še vedno za odtenek prepočasen tudi v najhitrejšem načinu. Kljub temu pa velja omeniti, da mu na tokratnem preizkusu med zajemanjem v formatu JPEG in uporabljeni kartici CF v medpomnilniku ni zmanjkalo sape niti po 300 zaporednih fotografijah (zajemanje naj bi bilo omejeno le z velikostjo kartice). Nekoliko drugačna pa je zgodba pri zajemanju datotek RAW, ko je aparat na našem preizkusu omagal po približno 20 zajetih fotografijah.

Poleg ostrenja je najpomembnejši del prenove fotografskega dela Canonove petice predvsem novo tipalo, ki fotografije zajema z 22 megapikami in je tokrat namesto ločljivosti pridobilo nekaj občutljivosti. Tako omogoča kalibrirano občutljivost od ISO 100 pa do ISO 25600, enako kot v video načinu, le da ga je tokrat mogoče tudi programsko razširiti od ISO 50 do ISO 102400. Kljub temu da aparat v svojem razredu po ločljivosti zelo zaostaja za Nikonovimi 36 megapikami modela D800, pa v svojem razredu nima prave konkurence, ko govorimo o najvišji občutljivosti. Razlike v šumu tipala sicer ob primerjavi s prejšnjo generacijo 5D Mk II ni veliko, a je kljub temu opazna. V datotekah RAW je vidnih predvsem manj majhnih modrikastih pack (kromatska zrnatost) na zelo temnih predelih fotografij, seveda ko govorimo o občutljivostih ISO 6400 in več. Tisti, ki fotografirajo do ločljivosti ISO 3200, pa bodo razlike v zrnatosti težje opazili.

Nekoliko večje so razlike v načinu zajemanja fotografij JPEG, saj so fotografije v primerjavi s predhodnim modelom nekoliko močneje obdelane, zato je zrnatosti manj, fotografije so tudi za odtenek mehkejše. Kljub temu delujejo predvsem na robovih precej ostro, vsaj ob privzetih nastavitvah, če ne celo nekoliko nenaravno. Zato naj uporabnikom namignemo, da bo za doseganje najboljših rezultatov treba vsaj nekoliko zmanjšati nastavitev ostrine fotografij, drugače bodo robovi že pri najnižjih nastavitvah ISO ob polnem izrezu nekoliko "žareli".

Pri zajemanju fotografij je novi EOS oborožen tudi z naprednimi pomagali, ki izboljšajo fotografije že znotraj samega aparata, da je manj dela za računalnikom. Vendar žal optimizator senc ne deluje preveč prepričljivo niti na najmočnejši nastavitvi, si pa zato toliko bolj zasluži pohvalo za diskretnost delovanja. Enako velja tudi za optimizacijo močneje osvetljenih delov slike (le od ISO 200 naprej), a bi zaradi dobrega dinamičnega razpona tipala možnostim dodelili še kakšno stopnjo "ekstra", za tiste, ki to pač potrebujejo. Že res, da Canon po novem ponuja tudi široke možnosti vgrajenega HDR zajemanja fotografij, vendar je v tem primeru treba uporabiti stojalo.

Zrnatost ostaja do občutljivosti ISO 25600 dobro nadzorovana tudi po zaslugi močnega odstranjevanja zrnatosti. Omogoča fotografiranje z rok, tudi ko svetlobe ni na voljo skoraj nič.

Aparat v tem načinu zajame tri fotografije, praviloma osvetljeno, eno preosvetljeno in eno podosvetljeno, ter trojico sestavi. Na voljo je v treh jakostnih stopnjah in v številnih tonskih inačicah, vse od monokromatske pa do močno poudarjenih barv, in se v praksi izkaže precej prepričljivo.

Omeniti velja še nov način ocenjevanja fotografij, ki je lahko za profesionalce precej uporabna novost, in možnost primerjave dveh fotografij, ki sicer še ni povsem dodelana, a kljub temu pomaga pri izboru in s tem prihrani čas za računalnikom.

Novi EOS 5D je v različici Mark III dobil nekaj več akcijskega razpoloženja in naprednih programskih možnosti. Gre za odličen aparat, a cena skoraj 3400 evrov ni nič kaj akcijska. Razlike v primerjavi s predhodnikom so premajhne, da bi jih uporabniki nujno potrebovali, oziroma je takih uporabnikov sila malo. Vsaj tistih, ki potrebujejo aparat tega segmenta. Športni fotografi, ki potrebujejo več hitrosti in občutljivosti, se bodo verjetno raje ozrli za pravimi reportažnimi modeli, drugim, ki so večinoma že oboroženi s predhodnikom, pa ta praviloma še vedno zadošča. Tako ostaja majhna publika profesionalnih fotografov narave in studijskih fotografov, ki dejansko potrebujejo ponujene izboljšave in najboljše na trgu, vsaj ob takem cenovnem zvišanju. Zato je naš namig, da vsi tisti, ki vam misli pustijo živeti s starejšo generacijo aparata in tega še nimate, pohitite in še ujamete stare zaloge.

Canon EOS 5D Mark III

Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Ločljivosti: 5760 × 3840, 3840 × 2560, 1920 × 1280, 720 × 480.

Tipalo: Efektivno 22,3 milijona pik.

Velikost in vrsta tipala: 36 × 24 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 1,0.

Prodaja: www.canon.si.

Cena: 3342 EUR (ohišje).

Za: Samodejno ostrenje, hitrost delovanja, visoka občutljivost in majhna zrnatost fotografij, ohišje in delo z aparatom, programska obdelava in ocenjevanje fotografij.

Proti: Zasoljena cena, pretirano mehčanje fotografij pri visokih ISO nastavitvah, močno programsko ostrenje robov.