Objavljeno: 3.9.2012 11:51 | Avtor: Žiga Veber | Monitor Julij-avgust 2012 | Teme: android, foto, iPad

V vodo vzamem vse, razen knjige

Mnogim velik del morskega oddiha predstavlja tudi prebiranje knjig, brskanje po novicah, družinsko fotografiranje in zabavanje otrok. A kaj, ko skoraj vse te dejavnosti v današnji dobi obsegajo občutljivo elektroniko, ki ne mara vode, še posebej pa ne morske. Tako je treba za fotografiranje čofotanja v plitvini uporabiti enega izmed oklopljenih fotoaparatov A kaj, ko med namakanjem v vodi z njimi ne moremo brskati po spletu in prebirati e-knjig. Ali je kakšna rešitev?

Če malo pobrskamo po spletu, najdemo že kar pestro paleto fotoaparatov, ki so namenjeni uporabi v zahtevnem okolju, in tu in tam se najde tudi telefon. V zadnjem času celo tak, ki je še pameten za povrh in je z njim mogoče brskati po spletu. A takih ni veliko, pa tudi brskanje po spletu s telefonom ni preveč udobno. Zato so se izdelovalci lotili celo odklepanja tablic, taka sta na primer Panasonicov ToughPad ali pa tablica Element iz podjetja Panatech. A ker po hitrem pregledu teh naprav ugotovimo, da so vsaj nekoliko podhranjene v primerjavi z drugimi, bolj krhkimi modeli, se na trgu najde tudi nekaj trpežnih in celo vodotesnih ohišij za trenutno najzmogljivejše pametne telefone in tablice. Pa to res potrebujemo? Še pred časom nam je za srečo v vodi zadostovala tista "huda" Casiova ura z veliko črko G, danes pa zahtevamo že pravi računalnik.

Uporabnika zanima predvsem, kako uporabne so te naprave, kaj vse lahko z njimi počne in kakšni so kompromisi. Teh ne sklepamo radi, zato se takšne naprave tudi niso tako dobro usidrale med množice. Veliko bolj preverjeni in priljubljeni so vzdržljivi fotoaparati, tisti, primerni za potapljanje na vdih, smučanje, padce z višin ter divje zabave in nasploh velike obremenitve ohišja. Skratka, povsod tam, kjer je pazljivost drugotnega pomena. Kar nekaj je ljudi, ki takšne aparate uporabljajo tudi za nedeljske potrebe, saj lahko tak aparat brez težav prepustimo otrokom ali pa lastni malomarnosti. Edino, kar jih pravzaprav lahko "uniči", je to, da jih izgubimo!

Pred časom pa so imeli ti aparati kar nekaj pomanjkljivosti. Da so jih izdelovalci lahko zaprli v kompaktno vodotesno ohišje, se je bilo treba odreči teleskopskim objektivom, a ne tudi zumiranju. Tako so večinoma razvili sistem leč, ki se je premikal v notranjosti aparata, pravokotno na os sprednje leče in zajemanja fotografij. V te sisteme so bile vgrajene leče manjših mer kakor pri običajnih kompaktnih modelih, zato v tem segmentu dolgo časa nismo naleteli na optično stabilizacijo slike. V take aparate pa so bila zaradi dimenzijskih omejitev vgrajena tudi nekoliko slabša tipala, zato smo bili omejeni pri slabši svetlobi. Čim globje pod vodo se potopimo, tem manj je svetlobe, zelo problematična pa je tudi modrina, ki otežuje izbiro beline in s tem tudi izničuje barvno pestrost fotografij.

Z vedno večjo prisotnostjo izdelovalcev je šel napredek kljub vsemu tako daleč, da lahko končno zapišemo, da so številni primerki teh aparatov celo povsem konkurenčni klasičnim žepnim modelom. Še vedno sicer ne najdemo tako velikih povečav, a je novi Olympus TG-1 s svojim objektivom dober dokaz, da lahko tudi navdušenci v tem segmentu najdejo nekaj zase. Mimogrede, pomemben je podatek, da bo pod vodo široki kot za približno 30 % ožji, zato je treba k vsem goriščnicam pri podvodnem fotografiranju prišteti še ta dodatek. Tako je dober široki kot še nekoliko pomembnejši kot na površini.

A v tem razredu vsekakor ne gre le za kakovost objektiva in tipal, temveč tudi za zasnovo ohišja, celo bolj kot drugod. In ne govorimo le o preživetju padcev in morskih globin, temveč tudi o tem, kako dobre so tipke, ko se med našo roko in aparatom znajdeta še rokavica in sneg ali pa podvodna maska. Številni izdelovalci so se dobro posvetili tudi paščkom za pritrditev, ki jih lahko hitro snamemo z aparata. Zelo pomembna je tudi izpostavljenost tipk in njihova čvrstost ter prepoznavnost zaslona pri močni svetlobi in pod kotom.

Podvodni aparati so v zadnjem času napredovali na številnih področjih in so opremljeni celo s sprejemniki GPS in imajo dodano programsko opremo, ki prepozna ali pa celo na zemljevidu prikaže trenutno lokacijo. Vsi omogočajo zajemanje videa pri polni visoki ločljivosti in v prihodnosti jim napovedujemo še druge dobrote, kot je povezava z internetom in napredne pametne funkcije. Pravzaprav je edino, kar tem napravam manjka, telefonski del!

Canon D20

Canonov prejšnji, njihov prvi kompaktni digitalni model, namenjen zahtevnim podvodnim razmeram, se je ponašal z odlično optično stabilizacijo slike in solidnim tipalom. Model D10 je bil vodotesen do globine 10 metrov, vendar je bil njegov glavni problem debelušno ovalno ohišje in pa seveda v zadnjem letu arhaično zajemanje videa pri ločljivosti VGA. No, in če smo odkriti, amaterski podvodni fotografi so poleg otroškega videza tarnali tudi nad preozkim širokim kotom 35 mm. Prehiteli so ga pravzaprav vsi in čas je, da so pri Canonu stopili na prste odličnemu Nikonovemu Aw100.

Novi D20 je zasnovan povsem drugače od svojega predhodnika, ki je bil pravzaprav aparat s klasičnim objektivom, zaprt v vodotesno ohišje. Tokrat gre za fotoaparat s sistemom leč, postavljenih pravokotno na zunanjo lečo, zaradi česar je ohišje aparata tanjše, kljub temu pa ima aparat vgrajeno kakovostno optično stabilizacijo slike. Čeprav za današnje čase ne ponuja rekordnega širokega kota in razpona goriščnic, se lahko pohvali s skoraj ničelnimi popačenji sodčkavosti in omogoča približevanje tudi med zajemanjem videa.

Ta se tokrat jasno ponaša s polno visoko ločljivostjo, ki pričara eno izmed najvišjih kakovosti videa v tem razredu. Canonov robustnež se odlično znajde predvsem pri prilagajanju beline v podvodnem načinu, saj je sposoben močno izničiti modrino podvodnega sveta, da pričara kar se da pisane rezultate.

Zrnatosti je na fotografijah po zaslugi kakovostnega CMOS tipala zelo malo in aparat se po kakovosti fotografij brez težav primerja z bolj mehkužnimi brati. Omogoča občutljivosti ISO do vrednosti 3200, ko so fotografije še vedno uporabne za manjše izpise.

Najpomembnejša komponenta v tem segmentu je vsekakor ohišje in tipke na njem. V Canonu so ga zasnovali odlično, saj v roki sedi nadvse čvrsto, ne glede na to, kako ga držimo. Tipke so velike in dovolj narazen, da ne bo težav tudi pri delu z neoprenskimi ali pa smučarskimi rokavicami, nekoliko manjša je takrat le "ločljivost" 4 - smerne tipke s tisto pritrdilno na sredini. Pohvalimo tudi Canonov trud pri razvoju hitro snemljivega paščka, v lepšem svetu pa bi si zaželeli še simetrične leve strani ohišja, da bi aparat lažje postavili na ravno površino v navpični legi.

Pod črto je Canon odlična dvoživka, ki najde dobro mero med kompaktnim ohišjem in ergonomijo. Opremljen je celo s sprejemnikom GPS, ki deluje tudi, ko je aparat izklopljen, zaradi česar je konkurenčen prav tako odličnemu Nikonovemu modelu. Žal je nekoliko manj eleganten in kar 50 evrskih zelencev dražji.

Canon D20

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 12,1 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-140 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,9-4,8; ostrenje 1 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 3,5 m; ISO: samodejno ali ročno (160-3200).

Tehnična zmogljivost: 6.

Kakovost fotografije: 7.

Zasnova aparata: 5.

Prodaja: ww.avtera.si.

Cena: 350 EUR.

Za: Šum, zelo kakovosten HD video, močno prilagajanje beline v modrini pri podvodnem načinu, oblika za enoročno fotografiranje, velike tipke.

Proti: Levi rob bi bil lahko ravna podpora pri navpičnem fotografiranju, velikost in masa.

Nikon Coolpix AW100

Zmogljivi Nikon je na trgu že nekaj časa, vendar je kljub temu odličen med sebi enakimi. Opremljen je z naprednim tipalom vrste CMOS, ki premore 16 milijonov pik in se po naših preizkusih ponaša z majhno občutljivostjo za šum. Največja občutljivost je ISO 3200, ko je še vedno sposoben zajeti povsem uporabne posnetke, tja do ISO 800 pa so naravnost odlični. Pred njim stoji kakovosten miniaturni širokokotni objektiv s 5-kratno povečavo, ki vse premike leč opravi znotraj kompaktnega ohišja, poleg tega je opremljen z optično stabilizacijo slike. Kombinacija ponuja odlične možnosti tudi v primerjavi z drugimi kompaktnimi aparati, poleg tega je AW100 opremljen še z možnostjo zajemanja videa v polni visoki ločljivosti, ko ponuja optično povečavo. Tudi v praksi se obnese odlično, saj je video 1080p dobre kakovosti in zajete datoteke ob pomoči kodeka H.264 ne zasedejo veliko prostora, kar se nekoliko pozna le pri hitrih premikih (npr. penečih se valov).

Razpon objektiva, katerega popačenja sodčkavosti so zelo majhna, seže od 28 pa vse do 140 mm, k čemur lahko pod vodo dodamo še 25 odstotkov povečave, zaradi česar bi si marsikdaj želeli tudi kakšen milimeter širši objektiv. Ohišje aparata je kakovostne izdelave in zasnovano tako, da brez težav deluje na globini do 10 m, poleg tega prenese tudi padce na trda tla z višine do poldrugega metra. Tipke na zadnji strani na prvi pogled sicer delujejo nekoliko predrobno, vendar pa so se v praksi s 3-milimetrskimi neoprenskimi rokavicami obnesle povsem solidno. Nekaj graje si zasluži le namenska tipka za začetek in konec zajemanja videa, ki pa je skrita z razlogom, da je ne bi pritisnili ponesreči, med zumiranjem na primer. Žal jo zato nekoliko težje otipamo, kadar aparata ne gledamo s strani zaslona.

Na nasprotni strani aparata (na levi) je velika tipka, ki zastopa modul GPS. Po pritisku nam aparat začne prikazovati lokacijo, in to ne le poimensko, temveč tudi položaj na zemljevidu. Aparat ima naložene natančne zemljevide, ki so po naših krajih, pa tudi na Hrvaškem, kjer smo aparat preizkusili v vodi, zelo dobro pokrite.

Nikon AW100 je robustno in prijetno zasnovan aparat, delo z njim pa bo za vse dosedanje uporabnike Nikonovih aparatov povsem enostavno. Poleg tega je bil eden prvih odpornežev, ki tehnološko in optično ne delujejo prav nič v zaostanku za svojimi mehkužnimi brati, ki si ne upajo pod čevelj in v vodo. Opremljen je s kakovostno optiko z vgrajeno stabilizacijo in odličnim tipalom. Poleg tega zna zajemati video v polni visoki ločljivosti in v primerjavi z nekaterimi starejšimi aparati zaradi tega nima premajhne avtonomije, ter je opremljen z zanimivimi dodatki. Z nalepko slabih 300 evrov je tudi zmerno ocenjen.

Nikon Coolpix AW100

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 16,0 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-140 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,9-4,8; ostrenje13 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 3 m; ISO: samodejno ali ročno (125-3200).

Tehnična zmogljivost: 7.

Kakovost fotografije: 7.

Zasnova aparata: 5.

Prodaja: www.nikon.si.

Cena: 296 EUR.

Za: Šum, kakovosten HD video (razen velikega stiskanja), vgrajen gps s kartografijo in namensko tipko, vgrajen kompas in prikaz trenutne lokacije, zanesljivo zapiranje pokrova.

Proti: Preobčutljivo zadnje steklo, predrobna tipka za zajemanje videa med delom z rokavicami.

Zlati Monitor

Preizkušeni modeli vzdržljivih fotoaparatov so po kakovosti ohišja zelo primerljivi, pa kljub temu ponujajo zelo različne fotografske izkušnje.

Canon se odlikuje po zelo dobri kakovosti videa in odličnem prilagajanju beline tudi v najbolj modrikastem okolju, Panasonicov FT-4 pa kljub nekoliko slabšim lastnostim tipala ponuja odlične ročne prilagoditve in daje dober splošni vtis. Tu je še odlični Olympusov TG-1, ki se ponaša z razširljivostjo že tako odličnega objektiva in dobrim tipalom.

Vendar je dejstvo, da ima pri izbiri aparata veliko vlogo tudi cena. Za približno 100 evrov manj od konkurence sta na voljo odlična aparata, Olympusov TG-820 in Nikonov Aw100. Oba sta opremljena s sprejemnikom GPS in širokim kotom pri 28 mm ter kakovostnima tipaloma. Kljub temu se zdi Nikon s svojim tipalom, kakovostnim videom in kartografijo kljub nekaj evrov višji ceni pod črto za odtenek boljši aparat. Zato smo se odločili, da mu ob tokratnem preizkusu podelimo naziv zlati Monitor.

Olympus Tough TG-1

Olympus je tokrat z aparatom, ki je trenutno še svež kot jutranje žemlje, modelom TG-1, zelo presenetil. Seveda pozitivno. Predstavili so aparat, za katerega trdijo, da lahko iz svojega kompaktnega ohišja pričara fotografije kakovosti razreda DSLR. No, vse sicer ni tako svetlo, kot pravijo v podjetju Olympus, je pa res, da je to aparat z daleč najsvetlejšim objektivom med sebi enakimi, pri f 2.0.

Njegovo ohišje je vodotesno vse do globine 12 metrov in v sebi poleg fotografske tehnike skriva tudi sprejemnik GPS in manometer. Tipke na ohišju so sicer odlično razporejene, vendar njihova izpostavljenost in trdota nekoliko šepajo pri delu z debelejšimi rokavicami. TG-1 se lahko pohvali tudi z enim izmed boljših držal v tem razredu, zmotila pa so nas ločena vratca za priključke in baterijo s pomnilniško kartico. Vse lepo in prav, le verjetnost za napako človeškega faktorja je tako nekoliko večja, kljub odličnemu zaklepanju v pravokotni smeri glede na osnovni zaklop vratc.

Objektiv, ki sicer ne blesti po ostrini, se lahko pohvali z zelo širokim kotom zajemanja pri 25 mm, poleg tega so mu v Olympusu namenili tudi predleči, ribje oko in telekonverter. Z njima bo že tako odlično razmerje goriščnic še razširjeno, namestimo pa ju prek adapterja, ki ga je mogoče pred sam objektiv pritrditi z zasukom. Pri preizkusnem primerku pa smo kar nekajkrat izgubili pokrovček, ki zakriva režo, v katero namestimo adapter, kljub temu da je ta na prvi pogled pritrjen zelo dobro. Objektiv omogoča med zajemanjem videa tudi optično povečavo, video pa se ponaša s polno visoko ločljivostjo pri kar 60 sličicah na sekundo in je dobre kakovosti. V pomoč pri zajemanju bo tudi odličen OLED zaslonček, ki kljub ločljivosti 610 tisoč točk preseneti s kakovostjo, ki je ne dosegajo niti nekateri zasloni s 50 % višjimi ločljivostmi.

Težava številnih njegovih predhodnikov pa je bilo ravno tipalo, ki pa ga tokrat zamenjuje novi CMOS, ki ponuji ločljivost 12 megapik in občutljivosti vse do ISO 6400, ter fotografijam prispeva sprejemljivo mero zrnatosti. So pa nad občutljivostjo ISO 1600 barve opazno zbledele.

Aparat se ponaša z mehansko stabilizacijo slike, objektiv pa ponuja široki kot in veliko odprtost zaslonke, ki že tako omeji potrebo po svetlobi na le tretjino časa odprtosti zaklopa v primerjavi s konkurenco. Poleg tega so aparatu dodali hitro ostrenje (med videom celo prehitro), za katerega trdijo, da prihaja iz sveta brezzrcalnikov.

Tako mu lahko poleg visoke cene skoraj 400 evrov očitamo le malo. V rokavicah se počuti nekoliko slabše kot Canonov konkurent, pa tudi uporabniški nastavitvi C1 in C2 si v našem primeru nikakor nista hoteli zapomniti nastavitev beline in ISO občutljivosti. Vendar je to večinoma tudi vse, kar lahko aparatu zamerimo. Ko se navadimo delati z njim, aparat zares prepriča.

Olympus Tough TG-1

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 12,0 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 25-100 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,9-4,9; ostrenje 1 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 5,6 m; ISO: samodejno ali ročno (100-6400).

Tehnična zmogljivost: 6.

Kakovost fotografije: 7.

Zasnova aparata: 5.

Prodaja: www.olympus.si.

Cena: 389 EUR.

Za: Odprtost zaslonke f2.0, široki kot 25 mm, makro, kolesce za izbiro programa, dve uporabniški pomnilniški nastavitvi, uporaba predleč.

Proti: Programa C1 in C2 ne beležita ISO nastavitev in beline, slabša opora desnega palca kot TG-820, za delo v rokavicah ni tako dober kot npr. Canon D20.

Olympus Tough TG-820

Olympusov Tough TG-820 je bil do nedavna paradni konj podjetja, ki pa še vedno prepriča z odličnim ohišjem in fotografskimi zmogljivostmi. Kljub temu da je v fotografskem smislu in po plati razširljivosti leč, model TG-1 veliko boljši, pa je dobro vprašanje, ali bo povprečnemu uporabniku, ki fotografira podnevi, upravičil kar 50 % višjo ceno?

TG-820 se ponaša z odlično zasnovanim ohišjem. Kljub temu da krmilna paličica namesto s 4 smernimi tipkami s tisto OK v sredini večinoma ne očara, pa se pri delu v rokavicah pod palcem desne roke odlično znajde. Odlična je tudi opora desnega palca, nekoliko mu zamerimo rešitev zumiranja s skritim stikalo, ki je v rokavicah slabše dostopno, dobrote pa se skrivajo tudi v notranjosti.

Govorimo o tipalu, ki je enako kot v modelu TG-1. To pomeni, da ponuja občutljivosti do ISO 6400 in se dobro odreže vse do najvišjih občutljivosti, ko zopet močno zbledijo barve. Po predhodnem modelu TG-810 je model TG-820 prevzel objektiv, ki ponuja razpon goriščnic med 28 in 140 mm, stabilizacija pa je tokrat mehanska, prav tako prepuščena tipalu oziroma njegovemu premikanju.

V nasprotju s predhodnim modelom je po najnovejši modi sposoben zajemati video pri polni visoki ločljivosti, a ni opremljen s sprejemnikom GPS, kot je bil predhodnik. Aparat zna po novem zlagati panoramske fotografije na uporabniku zelo prijazen način, le držati je treba sprožilec in se z objektivom gladko sprehoditi po želeni panorami. Večinoma združevanje deluje zelo dobro, tudi ko fotografiramo subjekte ponavljajočega vzorca, kot so npr. ograje.

Olympus Tough TG-820 razveseljuje predvsem s tenkim in elegantnim ohišjem ter kakovostnim tipalom CMOS. Pravzaprav za današnje čase ni nič posebnega, vendar je odličen zgled dobre evolucije, ki bo po zmerni ceni 273 evrov več kot le zadovoljila večino uporabnikov.

Olympus Tough TG-820

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 12,0 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-140 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,9-5,9; ostrenje 3 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 3,3 m; ISO: samodejno ali ročno (100-6400).

Tehnična zmogljivost: 5.

Kakovost fotografije: 6.

Zasnova aparata: 4.

Prodaja: www.olympus.si.

Cena: 273 EUR.

Za: Kakovosten zaslon, kakovostna izdelava, ergonomija, opora desnega palca.

Proti: Zaklepanje vratc akumulatorja ni samodejno, v rokavicah težje dostopen zum, igralna palica brez rokavic.

Panasonic DMC-FT4

Panasonic DMC-FT4 je podobno kot številni Panasonicovi fotoaparati v različnih segmentih nekoliko poseben in na neki način drugačen od drugih. Kljub temu da šteje le približno pol leta, je zasnovan nekoliko bolj klasično, saj iz njega ne buhti gromozanski zaslon, na gosto posejan s pikami, niti ne ponuja vrtoglavih občutljivosti ISO. Bolj bo všeč tistim, ki se fotografije raje lotijo nekoliko bolj premišljeno.

V primerjavi z večino konkurence je opremljen s tipalom vrste CCD, ki ponuja 12 megapik ločljivosti in ne navdušuje z zrnatostjo pri najvišjih občutljivostih. Bolj navdušujejo programski artistični filtri, kakovost slike pri nižjih občutljivostih in barvna pravilnost posnetkov.

V primerjavi s konkurenco najbolj navdušuje možnost ročne nastavitve zaslonke, ki je sicer omejena le na izbiro med največjo in najmanjšo vrednostjo, ter ročna izbira hitrosti zaklopa vse do dolgih 60s. Aparat omogoča optično zumiranje tudi med zajemanjem videa polne visoke ločljivosti, vendar tipki za zumiranje nekoliko razočarata s svojo neizrazito obliko in nedefinirano povratno informacijo. Tako je delo z aparatom v rokavicah nekoliko bolj nerodno opravilo. Enako velja za močno v ohišje skrito tipko za zajemanje videa, ki je poleg sprožilca na zgornji strani.

Dobro se odreže vgrajeni GPS, ki ima shranjene številne lokacije in jih zelo hitro prikaže v tekstovni obliki. Presenečeni smo bili nad odlično pokritostjo odročnih krajev v Sloveniji in na Hrvaškem. FT-4 je vselej imensko prepoznal, kje natančno smo, in izpisal celo ime športnega središča v kraju Preddvor pri Kranju, kjer smo aparat izpostavljali mivki in odbojkarski žogi.

Pri makro fotografiranju, ki sicer omogoča ostrenje šele, ko je aparat od žuželk oddaljen več kot 5 cm, bodo v pomoč vgrajene diode LED, aparat pa slabši makro želi izenačiti tudi z digitalno povečavo.

Nekoliko več popačenja sodčkavosti premore v širokem delu tudi objektiv, ki ponuja za ta razred povprečen razpon goriščnic.

Panasonic DMC-FT4 je svojevrsten posebnež, pa čeprav ne povsem v pozitivni smeri. Njegove odlike po našem mnenju ne odtehtajo visoke cene 370 evrov, saj je trenutna konkurenca premočna, kljub trpežnemu ohišju, ki prenese vodne globine vse do 12 metrov, kar je več kot obljublja večina.

Panasonic DMC-FT4

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 12,0 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-128 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,3-5,9; ostrenje 5 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 5,6 m; ISO: samodejno (do 6400) ali ročno (100-1600).

Tehnična zmogljivost: 6.

Kakovost fotografije: 6.

Zasnova aparata: 4.

Prodaja: www.panasoni.si.

Cena: 370 EUR.

Za: Vodotesen do 12 m, barometer, višinomer, prostorsko skromne video datoteke, čas odprtosti zaklopa do 1 minute.

Proti: Slabši zaslon, nekoliko višji šum.

Pentax Optio WG-2 GPS

Optio WG-2 GPS je ekstremistično in nič kaj prefinjeno oblikovan aparat, ki v rokah daje občutek, da držimo hladno orožje. Trden je in obložen z mehko plastiko ter odporen proti padcem z višine do 1,5 m in zatesnjen pred vdorom prahu in vode. Preizkusili smo ga na površju mrzlega majskega morja, izdelovalec pa zagotavlja, da bo brez težav prestal tudi globino 12 metrov. To je že 13. generacija Pentaxovih trpežnih žepnih aparatov in v vseh teh letih se je spremenilo veliko, trpežni Pentax zadnje generacije pa je skoraj enakovreden konkurent klasičnim žepnim aparatom. Razen stabilizacije slike, ki je tokrat le digitalna.

Aparat je neposreden konkurent večini modelov najvišjega ranga, saj je bil v tokrat preizkušeni različici opremljen tudi s sprejemnikom signala GPS. Je pa res, da so drugi opremljeni z mehansko stabilizacijo slike, celo v tanjšem ohišju.

Na področju dostopnosti funkcij na ohišju se Pentax ob pomoči hišne "zelene tipke", ki ji je moč po želji določati funkcijo, dobro odreže, kljub temu da je video del v osnovi prek menuja ločen od fotografskega. Upravljanje je tako nekoliko lažje, saj se velikokrat izognemo drugače nekoliko nadležnim in manj preglednim menujem. Aparat se v določenih primerih nekoliko počasneje odziva tudi na uporabnikove ukaze, predvsem na področju zaporednega fotografiranja, kar je pri športnih dejavnostih pomembno. Tipke so dobro dostopne tudi v neoprenskih rokavicah, kljub temu da so na prvi pogled videti premajhne.

WG-2 zna ekstremne video posnetke zajeti pri polni visoki ločljivosti, kjer zopet pogrešamo optično stabilizacijo slike in tudi optično zumiranje. Objektiv je sicer soliden in ne izstopa v nobeni smeri. Je dovolj kakovosten, da služi tipalu in se ponaša s povprečno širokim kotom zajemanja pri 28 mm. Dobro se izkaže tudi pri fotografiranju makro posnetkov, predvsem po zaslugi šestih ledic, ki ga obkrožajo in so na voljo vedno, med zajemanjem videa in fotografij in celo takrat, ko je v rabi bliskavica.

Za njim stoji dobro tipalo, ki fotografije zajema s 16 milijoni pik in se ponaša z dobro občutljivostjo za šum za ta razred. Sicer je zrnatosti dosti že pri najnižjih občutljivostih, vendar se veča razmeroma počasi. Žal pa tudi ta prednost ne odtehta pomanjkanja prave stabilizacije slike.

Pentax WG-2 GPS je vzdržljiv aparat, ki na določenih področjih sicer zaostaja za konkurenco, vendar je opremljen z nekaterimi le zanj značilnimi dodatki. Ceno 331 evrov je mogoče znižati z izbiro modela brez vgrajenega sprejemnika GPS, vzdržljivost in uporabnost pa v tem primeru prav tako ostajata neokrnjeni.

Pentax Optio WG-2 GPS

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 16,0 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-140 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,5-5,5; ostrenje 10 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 4 m; ISO: samodejno ali ročno (125-6400).

Tehnična zmogljivost: 6.

Kakovost fotografije: 6.

Zasnova aparata: 4.

Prodaja: www.fotobesenicar.com.

Cena: 331 EUR.

Za: Ohišje in oprijem, osvetlitev pri makro fotografiranju, nastavljive tipke za bližnjice.

Proti: Manjka mu prava stabilizacija slike, nekaj zrnatosti že pri nižjih občutljivostih.

Samsung Galaxy Xcover

Če lahko pod vodo fotografiramo z vodotesnim fotoaparatom, potem bi bilo to mogoče tudi z vodotesnim telefonom. Saj večina ljudi v zadnjem času rabi telefon kar namesto fotoaparata, kajne?

Žal to ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled, vsaj v tem primeru ne. Prva težava nastane že samo zato, ker je večina trdoživih telefonov vodotesna le do globine enega metra, in še to le za pol ure. Tako je telefon omejen le na fotografiranje s površine, približno do dolžine/globine naših rok.

Pri preizkusnem primeru, pri modelu Samsung Galaxy Xcover, nam po nekajminutnem stiku z vodo tudi ni več delovala slušalka, vendar je težava po nekaj minutah minila, zato sumimo, da je voda le zamašila zvočniško odprtino.

Druga težava je še večja, in sicer je tokrat preizkušeni Samsung, podobno kot večina pametnih telefonov, opremljen z zaslonom na dotik, ki deluje na spremembo kapacitivnosti. Težava nastane, ko takšno napravo potopimo v vodo. Kapacitivni zaslon se zaradi prevodnosti vode ne odziva več na naše dotike in edina možnost, ki nam ostane za takšno zabavno fotografiranje v plitvini, je uporaba samodejnega sprožilca, ki ga sprožimo že na površini. Tako nam preostane le 10 s, da ujamemo tisto prelepo ribico, ki v plitvini žveči morske alge. Pri Samsungovi aplikaciji, namenjeni zajemanju fotografij in videa, pa sprožilec tudi ni dostopen z enim samim dotikom, zato je težava še toliko večja. Telefon se veliko bolje odreže npr. pri fotografiranju valov.

Sicer je njegovo tipalo majhno in tudi njegova kakovost ni primerljiva z najnovejšimi dosežki na področju androidnih telefonov. Preizkušeni xCover ima nameščen sistem Android 2.3, poleg tega jeza današnje čase tudi strojno precej omejen.

Tako se bo treba odreči nekaterim najnovejšim in najzahtevnejšim aplikacijam, še vedno pa je telefon dovolj zmogljiv za brskanje po spletu, kadar se namakamo v morju, ali pa kar v domači banji.

A takrat bi si bolj želeli kakšno vodotesno tablico ali pa ohišje za našo običajno tablico, ki bi nam ponudila večji zaslon ...

Samsung Galaxy Xcover

Kaj: Vodotesen pametni telefon.

Prodaja: www.eurofoto.si.

Cena: 250 EUR.

Za: Vodotesnost in pamet v enem.

Proti: Omejene zmogljivosti, zastarel Android 2.3, kapacitivni zaslon ne deluje, ko je moker.

LifeEdge iPad Case

... kakršnega poznamo pri dobro znanem Apple iPad2. Tako bo srfanje po spletu v jacuzziju bolj udobno kot na majhnem zaslonu pametnih telefonov. V podjetju Scanstrut so predstavili novo in zanimivo rešitev za zaščito iPada. Imenujejo jo LifeEdge, namenjena pa je zaščiti tablic iPad2 pred vodo, prahom in udarci.

Ohišje je izdelano tako, da ohrani, kar je mogoče široko in originalno funkcionalnost tablice, saj so tudi, ko je iPad varno shranjen v zaščitno preobleko, na voljo tipke za prilagajanje glasnosti in tipka za zaklepanje na vrhu tablice. Res pa je, da jih je treba močneje pritisniti. Manjka stikalo, tisto, ki ga večina uporablja za zaklepanje orientacije.

Mnogo boljša, bolj mehka in tako prijetna za uporabo je tista najpomembnejša tipka za "Home", zaslon pa kljub zaščitni foliji, ki je ob robovih zatesnjena skupaj z ohišjem, deluje odlično. Dejansko je reč delovala veliko bolje, kot smo pričakovali, le iz ohišja je med nameščanjem treba iztisniti ves nepotreben zrak, ki omejuje stik folije z zaslonom.

In tu se srečamo tudi z največjo pomanjkljivostjo ohišja - nameščanjem. Kljub temu da smo sledili navodilom, je nameščanje za prste zelo naporno opravilo, saj je ohišje zares dobro zatesnjeno z dvojnim labirintnim tesnjenjem, kjer se stikata gumirani rob in plastični zadnji del ohišja. Reč sploh ne bi bila tako problematična, če bi ohišje po nameščanju lahko ostalo zaščiteno ves dopust, vendar je treba iPad vsaj delno prezračiti, kadar mu želimo napolniti akumulator. Tako se mučno preoblačenje v praksi ponavlja vsakih nekaj dni in niti priložena vzvoda, ki bi lahko služita tudi kot stojalo, ne koristita dovolj. Nameščanja se bo enostavno treba navaditi. A ko je ohišje enkrat nameščeno, deluje zares robustno.

Omenjena folija na zaslonu je matiranega zaključka in obljublja manj odbojev, vendar se v praksi izkaže ravno nasprotno, poleg tega ne dopušča ostrine sprednji kameri. Tudi pri zadnji kameri smo naleteli na težavo, saj je rob okrog zaščitnega stekla viden na sliki. Na zadnji strani je tudi debel in na sredini gumiran pašček v obliki črke X, ki omogoča pritrjevanje ali držo ohišja v zahtevnejših razmerah.

In kako se v praksi obnese fotografiranje pod vodo, če odštejemo viden rob? Pod vodo je rob sicer nekoliko manj opazen, saj je slika nekoliko povečana, a le dokler ne zajemamo videa, saj se takrat širina zajemanja pri iPadu poveča. Težava zopet nastane pri uporabi kapacitivnega zaslona, ki pod vodo ne deluje, naprava pa je z originalno foto aplikacijo omejena, saj nima samosprožilca.

Ker je iPad pri fotografiranju hiter in odziven, nam tudi s hitrim potopom fotografije z zamikom ni uspelo zajeti, a dobro je to, da je zaslon iPada v primerjavi s telefonom zelo velik. Tako bo ob mirnem morju in z malo sreče mogoče fotografije zajemati z napol potopljenim in na glavo obrnjenim iPadom. Nekaj takih posnetkov smo uspešno zajeli in se ob tem zabavali, a dejstvo je, da takšno fotografiranje ni užitek, saj voda tudi sama imitira dotike na zaslonu. Tako lahko sklenemo, da bo za podvodno fotografiranje, tudi takšno na površini, žal treba kupiti namenski digitalni fotoaparat. Ali kak starejši telefon, ki ne pozna upravljanja z dotikom.

Je pa tako zaščiten iPad izvrsten zabavni pripomoček. Na mokrem pesku nas tako lahko več ur zabavajo filmi s skoraj neokrnjenim zvokom, različne aplikacije, kamera in splet, ali pa kakšna dobra knjiga. A žal ne za tako majhno ceno, saj za takšno ohišje v podjetju Geoset zahtevajo 149 evrov. A z njegovo rabo bo iPad2 tudi temu primerno zaščiten.

LifeEdge iPad Case

Kaj: Vodotesno ohišje za iPad2.

Prodaja: www.geoset.si.

Cena: 149 EUR.

Za: Uporabnost, zaščita, vodotesnost, delovanje zaslona.

Proti: Nameščanje, polnjenje tablice.