Varno (?) v tujih rokah

Varovanje podatkov, predvsem bolj "dragocenih", kot s fotografije, dokumenti in pošta, je že od nekdaj zelo pomembno. Hkrati pa je zamudno in zapleteno in včasih tudi negotovo. Ena izmed rešitev je varovanje v oddaljenih strežnikih, v internetu.

Varovanje podatkov v internetu ima tako prednosti kot slabosti. Prednost je gotovo ta, da so naši podatki shranjeni v oddaljenem računalniku. Tudi če se nam podre hiša ali če naše podjetje zajame požar, smo na varnem. Odpadejo tudi težave z vprašanjem, kam shranjevati in kako. Po drugi strani pa, kaj se bo s zgodilo s podatki, če ponudnikovo podjetje propade, kako varno jim je sploh zaupati naše vsebine? In, seveda, tako varovanje je seveda praktično le za tiste, ki imajo širokopasovni dostop do interneta. Pa še ta naj bo v smeri od uporabnika kar najhitrejši, kar se pri ADSL hitro izkaže za težavo.

Ogledali smo si dve taki rešitvi, ki sta namenjeni tako domačim uporabnikom kot manjšim podjetjem. Eno kot storitev ponuja tuje podjetje, drugo pa slovensko, kar pomeni, da so tudi njihovi strežniki fizično v Sloveniji. Izkaže se, da so "tujci" bolj napredni, saj ponujajo boljšo programsko opremo in hkrati veliko cenejši (za domače uporabnike celo zastonj), a tudi veliko počasnejši, saj je pot do njihovih strežnikov v tujini veliko bolj zavita.

Mimogrede, obe rešitvi sta v primerjavi z "resnimi" varnostnimi rešitvami za podjetja, kot so Brightstor ArcServe, Symantec Backup Exec, HP Storage Data Protector in podobna, seveda inferiorni. Za začetek ne omogočata varovanja zbirk podatkov (SQL, Exchange ...). Vsaj ne v živo, varujemo lahko le njihove varnostne datoteke.

Mozy Backup

Tujino zastopa Mozy Backup, ki je sestavljen iz dveh delov. Prvi je program, ki teče na naših Oknih. Z njim določamo, kaj bomo varovali ali obnovili in kdaj. Drugi del pa je spletna storitev, saj z Mozy Backup Free dobimo pravico do uporabe 2 GB prostora na njihovem disku, na katerega shranimo svoje podatke. Za varnost je dobro poskrbljeno; uporabljamo lahko svoj ključ SSL, če ga imamo. Če ga nimamo, lahko uporabljamo 448-bitni ključ Mozy.

Pri prvem zagonu program prečeše disk in nam po svoji presoji ponudi varovanje določenih vrst datotek. Sem sodijo glasba, slike, priljubljene povezave brskalnikov, elektronska pošta (žal le Outlooka) ipd. Iz vsake vrste datotek sestavi varovani profil, ki ga lahko vključimo ali izključimo, spremenimo diske oz. mape, ki naj jih pregleda, in določamo filtre glede na vrsto datoteke, velikost, datum ipd. Profili se lahko tudi prekrivajo, saj lahko vsakega posebej vključimo ali izključimo.

Vmesnik Mozy je pregleden in omogoča natančno izbiro datotek, ki jih želimo shraniti v oddaljeni strežnik, in pregledno informacijsko okno o poteku prenosa.

Datoteke lahko nastavimo za časovno shranjevanje ali pa določen profil poženemo sami. Po povezavi s strežnikom se začne pošiljanje podatkov in se izkaže kot precej počasno. Na naši povezavi hitrosti 8/1 Mb/s je bila dejanska hitrost približno pol nižja.

V vsakem trenutku je na voljo pregled zgodovine, kaj imamo shranjeno in kolikokrat. Podatki se namreč zapisujejo v nadgrajevalnem načinu (incremental backup). Posamezna datoteka se shrani večkrat, odvisno od tega, ali smo jo vmes kaj spreminjali.

Pravijo, da se varovanje podatkov splača le, če jih dobimo nazaj. Mozy seveda omogoča, da izgubljene datoteke pretočimo nazaj v svoj računalnik, a pri tem ni ravno prijazen. Namesto da bi s samim programom Mozy izbrali, kaj želimo dobiti nazaj, in bi pretočili podatke v drugo smer, je treba to narediti z brskalnikom prek našega Mozy računa. Zamudno je dobiti nazaj starejše revizije datotek, saj dobimo vse datoteke določenega trenutka, ne moremo pa na hitro poiskati različic. Datoteke dobimo stisnjene kot ZIP, obvestilo pa po e-pošti.

Restavriranje podatkov iz strežnika Mozy gre prek spletnega vmesnika, ki pa žal ne deluje na brskalniku Opera.

Drugi način prenosa, ki ga v navodilih sploh ne omenjajo, je prek raziskovalca v Oknih. Poleg diskov se tam prikaže nova ikona "Mozy Remote Backup". S klikom se odprejo vsi diski in celotna struktura shranjenih datotek. Ta način je mnogo boljši, ko bi le omogočal "povleci in spusti". Vsako mapo ali datoteko je treba z desnim gumbom miške posebej prepričati, da se restavrira. Pri tem dobimo nazaj le zadnjo različico.

Brezplačna 2 GB prostora ni tako malo, za ne prav veliko denarja pa lahko račun nadgradimo na 30 GB. Težava je v nerodnem restavriranju, še posebej, če želimo imeti različne revizije datotek. Ne smemo pozabiti tudi na programsko opremo, brskalnik Opera odpade, prav tako tudi nekateri programi, ki nadomestijo Raziskovalca (npr. Opus). Mozy Deluje le v Oknih XP.

Za manj napredne uporabnike pa utegne biti Mozy prava stvar. Nekaj klikov in že lahko nanj pozabimo, podatki pa so varovani. Na spletni strani sicer piše, da je storitev še v "beta" razvojni fazi; to pomeni, da bo lahko končna različica tudi odpravila.

Mozy Backup 1.6

Kaj: Spletna storitev za varovanje podatkov.
Izdeluje: Berkeley Data Systems, mozy.com.

Operacijski sistemi: Windows XP.

Cena: 2 GB brezplačno (Mozy Free), 30 GB 5 dolarjev na mesec (Mozy Plus).
Za: Varovanje podatkov na oddaljenem kraju, brezplačno do 2 GB, prijazen okenski program, možnost uporabe lastnega ključa SSL.
Proti: Sistemske omejitve (restavriranje ne deluje na Operi in Directory Opus, podpira le Windows XP), težave s priklicem revizij, nerodno in številčno omejeno restavriranje podatkov, počasnost pri delu.

Podatkovna banka

Podatkovna banka je slovenski izdelek, ki ga ponuja Netis iz Ljubljane. Tako kot Mozy omogoča varnostno shranjevanje podatkov v oddaljene strežnike, le da so ti tokrat v Sloveniji. Avtorji pravijo, da so strežniki razpršeni in svoje vsebine medsebojno varujejo.

Označena datoteka z originalnim imenom ščćžđ.tif, ki je nismo mogli obnoviti.

Uporabnikom ponujajo različne pakete, ki se razlikujejo po količini podatkov, ki jih lahko shranimo, in seveda po ceni. Brezplačnega paketa, kot ga premore Mozy, ni, pa tudi sicer so cene precej višje.

V izbrane računalnike (tako kot pri Mozy so podprta le Okna) namestimo odjemalca (program) in izberemo, katere datoteke oziroma imenike želimo arhivirati. Program za komunikacijo z oddaljenimi strežniki uporablja povezavo VPN, za kar so pri Netisu uporabili odprtokodno rešitev OpenVPN. To opazimo pri namestitvi programa, saj se med omrežnimi povezavami pojavi nova navidezna omrežna kartica in postane aktivna vsakokrat, ko program vzpostavi povezavo s strežniki. Datoteke, ki jih želimo arhivirati, lahko določimo na dva načina - izberemo celoten imenik ali pa datoteke poklikamo posamično. Če smo izbrali celoten imenik, program omogoča določanje filtra, ki izloči določene datoteke; npr. glasbene, video datoteke itd. Revizijsko shranjevanje ni mogoče, vedno so shranjene le zadnje različice varovanih datotek. Nato določimo, kdaj želimo, da program izdela arhiv (po urniku), ali pa ga zaženemo ročno. Čas prenosa datotek je seveda odvisen od hitrosti naše internetne povezave. Mi smo uporabili povezavo VDSL hitrosti 8/1 Mb/s in prenos je bil zelo dober, saj je potekal ravno tako hitro, kot ga omogoča VDSL.

Nastavitev urnika arhiviranja v Podatkovni banki.

Tudi obnova podatkov poteka enostavno. Program najprej izpiše, katere datoteke imamo v arhivu, skupaj s strukturo imenikov. Izbrane datoteke nato prenese v poljuben imenik na disku.

Netis svojim uporabnikom omogoča tudi dodatne storitve, kot so npr. izpis mesečnih poročil o izdelavi arhiva, mesečno izdelavo fizičnih nosilcev z arhiviranimi podatki itd.

Podatkovna banka ima do uporabnika prijazen programski vmesnik.

Med preizkusom smo naleteli tudi na težavo v preizkušeni različici programske opreme - sistem namreč ni znal obnoviti datotek, ki so imele v imenu šumnike. Vedno je le sporočil, da je obnova končana, datoteke pa v resnici ni prenesel (obnova vsebine celotnega imenika, ki vsebuje datoteko s šumniki, pa deluje). To zna biti problematično, saj uporabniki kar hitro poimenujemo datoteke s šumniki. Poleg tega nas je zbodla v oči cena za mesečni zakup prostora, ki se nam je zdela precej visoka. Res pa je, da je storitev hitra, kar je verjetno pomembneje za podjetja kot za navadne uporabnike.

Podatkovna banka

Kaj: Program za arhiviranje na oddaljenih lokacijah.

Izdeluje: www.podatkovna-banka.si.

Cena: 49 evrov na mesec za 10 GB podatkov, 149 evrov na mesec za 100 GB podatkov, 249 evrov na mesec za 300 GB podatkov.

Za: Hitrost prenosa, enostavnost namestitve.

Proti: Ne omogoča revizijskega shranjevanja, težave s šumniki, ni možno delo neposredno iz Raziskovalca, cena.