Varovanje in oddaljeni nadzor doma
Prihajajo negotovi časi. Kako izdelamo enostaven varnostni sistem s kamero? Koliko stane? Katero programsko opremo lahko uporabimo? Kako omogočiti dostop do žive slike iz stanovanja prek spleta? Kako dodati tipala za prisotnost, temperaturo, vlago, raven CO2? Kako vzpostaviti obveščanje prek pametnega telefona?
Nadzor stanovanja ali stanovanjske hiše s kamerami in z drugimi tipali je bil včasih velik finančni zalogaj, danes pa ga lahko s tehnologijami interneta stvari (IoT) sorazmerno enostavno izdelamo tudi sami. V svetovnih spletih trgovinah ne manjka cenenih vgradnih modulov z miniaturnimi kamerami visoke ločljivosti, ki sežejo celo do 8 milijonov točk (MP), omislimo pa si lahko tudi vsakovrstna druga tipala, ki merijo temperaturo prostorov, zaznavajo pristnost oseb, obveščajo o iztoku vode, poškodbi stekel itn.
Idej na spletnih straneh za samograditelje res ne manjka.
Kako začeti?
Tehnologija IoT omogoča veliko več, kot bi si mislili, saj lahko cenene komponente, združljive z razvojno osnovo Arduino, kupimo v vseh večjih svetovnih spletnih trgovinah. Sestavljamo jih z že izdelanimi barvnimi kabli z natičnimi konektorji, spajkanje in razvoj lastnih tiskanin ter vgradnja v primerno ohišje pa so potrebni le, če želimo svoj izdelek uporabljati dlje časa, saj je tako bolj zaščiten in trajnejši.
Pri načrtovanju sistemov za varovanje doma je na račun preprostega sestavljanja pomemben predvsem dober koncept, ki vključuje razporeditev varnostnih kamer in drugih tipal, načine njihove varne komunikacije z računalnikom nadzornega sistema ter načine obveščanja ob izrednih dogodkih. Omislimo si lahko tudi redundantne načine komunikacije, ki delujejo v primeru prekinitve primarnih komunikacijskih povezav.
Vgradnja kamere z Raspberry Pi v ohišje.
Bistvena prednost kakovostnih doma izdelanih varnostnih sistemov so elementi presenečenja, saj lahko tipala in druge komponente skrijemo v različne vsakdanje predmete in gospodinjske aparate, denimo v vrata hladilnika ali ohišje televizorja, kjer jih ni mogoče zlahka opaziti. Kamere z lahkoto vgradimo tudi v ohišja lažnih kamer, s čimer jih spremenimo v prave nadzorne kamere. Vsekakor pa z zamislimi ne gre pretiravati, saj za, denimo, vgradnjo kamere v ohišje televizorja potrebujemo veliko (elektro)tehničnega znanja.
Od mikropecejev do sistemov v enem čipu
Miniaturizaciji računalnikov, ki se je uspešno začela že s tablicami, z dlančniki in mobilnimi telefoni, je leta 2012 Rasberry Pi dodal cenenost in enostavnost uporabe v domačih projektih razvoja strojne opreme, danes pa ga uporabljajo tudi v različnih tehnoloških rešitvah, denimo v sistemih varnostnih kamer. Naslednji korak miniaturizacije se je začel z inovativno realizacijo zamisli o internetu stvari, ki je leta 2014 naplavila popularni modul ESP8266 kitajskega proizvajalca Espressif Systems za komunikacijo enostavnih naprav prek omrežij Wi-Fi, temelječ na Tensilicinem dizajnu mikrokrmilniškega čipa iz Silicijeve doline. Dizajn mikrokrmilnika L106 je mogoče kupiti in prilagoditi s Tensilicinimi programskimi orodji, podobno kot načrte procesorskih jeder angleškega ARM, ki poganjajo pametne telefone. Ponuja veliko zmogljivost, majhno porabo energije in nizko proizvodno ceno čipov. Ne preseneča torej, da se je novonastalo podjetje Espressif Motif, ki se je kasneje preimenovalo v Espressif Systems, odločilo prav zanj.
Modul s kamero na osnovi Rasberry Pi Zero.
Zgradba ESP8266 in njegovega naslednika, ESP32, je enostavna in hkrati zelo učinkovita, zahvaljujoč novemu konceptu mikrokrmilniških čipov brez bliskovnega pomnilnika. Ta je dodan v posebnem čipu z osmimi nožicami, vanj pa lahko shranjujemo uporabniške programe in sekundarni nalagalnik programov, osnovni nalagalnik za zaganjanje slednjega pa je vgrajen v bralni pomnilnik L106. Tak dizajn omogoča vgradnjo bistveno več funkcionalnosti, denimo vgrajeno funkcijske enoto za komunikacijo prek Wi-Fi in bluetooth pa tudi več delovnega pomnilnika, obenem pa zagotavlja majhno porabo energije. Če je bil ESP8266 prvenstveno namenjen komunikaciji prek Wi-Fi, je ESP32 tudi zmogljiv mikrokrmilnik, ki vsebuje vse pomembnejše funkcijske enote, med katerimi so zaporedni vmesniki (SPI, I2C, UART …).
Modularnost
Za učinkovito varovanje je treba v vsak prostor namestiti po en varnostni modul z različnimi tipali ali več, zato je večina zahtevnejših sistemov za varovanje doma modularnih. Nadzorni modul zbira in analizira podatke iz varnostnih modulov in omogoča upravljanje sistema za varovanje doma ter prek sistema za upravljanje upravlja motorizirano stavbno pohištvo, kot so samodejna vhodna vrata in senčila, regulator ogrevanja in klimatske naprave, krmilnik luči itn. Če sistema za upravljanje doma nimamo, moramo za podporo vsaki od naštetih funkcionalnosti sistemu dodati ustrezen krmilni modul.
Komunikacije med moduli sistema za varovanje doma navadno potekajo prek šifriranih brezžičnih povezav, za višjo stopnjo varnosti pa si lahko omislimo tudi oklopljene žične povezave, ki jih skoraj ni mogoče elektronsko motiti, vendar je ožičenje navadno povezano s sorazmerno visokimi stroški vgradnje skritih komunikacijskih napeljav v stavbo.
Sistem za varovanje doma upravljamo iz domačega računalnika, tablic, dlančnikov in pametnih telefonov, redkeje pa tudi prek vgrajenih prikazovalnika z zaslonom na dotik in/ali tipkovnice, če ju ima, vendar možnost neposrednega upravljanja ob poplavi domačih naprav s povezljivostjo bluetooth in Wi-Fi ni nujno potrebna.
Med nalogami nadzornega modula so tudi izvajanje postopkov nadzora in obveščanja v različnih situacijah (npr. ko smo odsotni, ko smo doma, poleti, pozimi …) ter obveščanje ob izrednih dogodkih. Najzanesljivejše je obveščanje prek fiksnih internetnih priključkov in mobilnih telefonskih omrežij, vendar za zadnje potrebujemo tudi dodatno telefonsko kartico ter poseben komunikacijski modul. Če uporabljamo pametni telefon, je navadno dovolj učinkovito tudi obveščanje prek interneta, vendar pri tem ne pozabimo zagotoviti rezervnega napajanja tudi za omrežno strojno opremo.
Naročanje elektronskih komponent po spletu
Elektronske komponente za samogradnjo poceni varnostnih sistemov lahko naročimo na dom prek svetovnih spletnih trgovin. Pri tem moramo upoštevati podaljšane dobavne roke, ki so posledica delnih zaustavitev gospodarstev različnih držav zaradi nevarnosti koronavirusa. Pri naročanju iz držav zunaj Evropske unije, še posebej neevropskih, se zato izplača dobro razmisliti. Nekatere spletne trgovine omogočajo hitrejšo dostavo za dodatno plačilo.
Cene modulov ESP32 s kamerami so med 7 in 20 USD, medtem ko moramo za digitalno kamero Raspberry Pi odšteti podobno vsoto. Zmogljivejše kamere s 3 MP, 5 MP in 8 MP stanejo okoli 100 USD. K ceni moramo dodati še stroške pakiranja in dostave, ki se razlikujejo glede na lokacijo prodajalca.
Nadzorne kamere in mikrofoni
Nadzorne kamere, ki jih enostavno integriramo v domači računalniški sistem, omogočajo sprotno brezžično prenašanje žive slike in zvoka prek intraneta in/ali interneta. Z ogledom slike svojega domovanja z oddaljene lokacije lahko sproti preverjamo, kako se počutijo naši domači ljubljenci, varnostni sistem pa nas pozori tudi na morebitne nepovabljene goste in nesreče, kot je puščanje radiatorjev ali nedelovanje ogrevanja.
Še pred desetimi leti smo za vzpostavitev sistema digitalnih nadzornih kamer potrebovali namensko strojno opremo, Raspberry Pi pa je z vtičnico za digitalno kamero ins sorazmerno zmogljivim procesorjem postal odlična osnova za gradnjo avtonomnih video kamer z možnostjo oddajanja žive slike prek Wi-Fi ali bluetootha in hkratnega snemanja videa. Ker pa v računalništvu majhno ni nikoli dovolj majhno, da ne bi bilo lahko še manjše, so tudi Raspberry Pi, Banana Pi in drugi sodobni mikropeceji z možnostmi priklopa digitalnih kamer dobili veliko manjše naslednike, med katerimi so med domačimi samograditelji najpopularnejši moduli ESP8266 in ESP32, ki temeljijo na računalnikih v enem čipu (SoC, angl. system on chip).
Miniaturni modul ESP32-CAM.
Ti za zdaj ne zmorejo poganjati običajnega operacijskega sistema z zmogljivim grafičnim vmesnikom, a imajo več kot dovolj zmogljivosti za reševanje zahtevnih krmilnih nalog, kot je zajemanje videa z digitalne kamere, upravljanje različnih motornih pogonov (npr. za odpiranje vrat) in celo razpoznavanje obrazov. Vseeno pa moramo narediti kompromis med visoko ločljivostjo, hitrostjo zajemanja slikovnih okvirov in količino podatkov, ki jih je treba sproti shraniti na podatkovni pogon (navadno kartica mikro SD) ali prenašati prek brezžičnih ali ožičenih podatkovnih omrežij v realnem času. Raspberry Pi in drugi mikropeceji z vgrajenimi kamerami omogočajo zahtevnejše snemanje videa, brez izgubljenih okvirov.
A kam naj shranimo datoteke, katerih velikost zlahka doseže tudi nekaj 10 GB? Video nadzora si ne smemo predstavljati kot snemanje novega filma o Jamesu Bondu, kjer je pomembna ostra gladko tekoča slika visoke ločljivosti, ampak le kot orodje, s katerim pridobimo dovolj podatkov za morebitni kasnejši kazenski pregon domnevnih zločincev ali za začetek nujnih ukrepov v primeru naravnih katastrof ali težav pri obratovanju stanovanja, ko nas ni doma.
Vgrajevanje miniaturne kamere na osnovi Raspberry Pi Zero v ohišje lažne kamere.
Ločljivosti digitalnih kamer
Sorazmerno cenene spletne kamere, denimo iz Logitechove iz serije Zoom, smo lahko uporabljali že pred desetletjem, vendar smo se morali kljub odličnemu mikrofonu zadovoljiti s sorazmerno nizkimi ločljivostmi do 640 x 480 pik (z 0,3 milijona pik oz. 0,3 MP). Nove digitalne kamere za domače projekte omogočajo neprimerno višje ločljivosti. Denimo, miniaturna OmniVisionova digitalna kamera OV2640 ima 2 MP, prav tako velika kamera istega proizvajalca OV5640 pa kar 5 MP, medtem ko zmore digitalna kamera Sony IMX219, za katero lahko dokupimo celo različne objektive, kar 8 MP.
Omenimo še, da omogočajo mikropeceji tudi priklop več standardnih spletnih kamer prek priključkov USB, vendar moramo njihovo število prilagoditi želeni hitrosti zajemanja slikovnih okvirov, pričakovani slikovni ločljivosti, stopnji izgubnega stiskanja videa in realnim potrebam. Morda ni odveč omeniti, da lahko kot varnostne kamere, ko nas ni doma, uporabimo tudi kamere prenosnih in namiznih računalnikov, ki so prav tako lahko povezani v sistem za varovanje doma. Tako bo morebitni vlomilec trikrat premislil, preden bo katerega odnesel, saj ga bo ta predhodno posnel s kamero, sliko (in opcijsko tudi zvok) pa prek omrežja poslal dobro skritemu in zaščitenemu sistemu za varovanje doma, ki ga vlomilec ne bo mogel odnesti. Še varneje je, če lahko video tokove prek interneta shranjujemo tudi na strežnik na oddaljeni lokaciji. A takoj dodajmo, da za hrambo morda ni pametno uporabiti javnih računalniških oblakov.
Priključitev digitalnih kamer
Čeprav se marsikateremu začetniku zdi, da lahko vsako digitalno kamero povežemo s katerimkoli mini- ali mikropecejem, so največ v rabi tri vrste priključkov. Omni Visionove kamere imajo na koncu miniaturnega trakastega priključnega kabla razširjen del z majhnim robnim vtičem, ki ga vstavimo v posebno plastično vtičnico na modulu ESP32-CAM in določenih različicah Banana Pi, pri vseh drugih mikropecejih, vključno z Raspberry Pi, je vtičnica večja in prirejena za širši kabel. Omni Visionove in druge podobne kamere lahko zato uporabljamo le z ustreznim vmesnikom, ki pa je največkrat tudi najcenejša opcija. Po drugi strani omogočajo mikropeceji tudi priklop več spletnih kamer prek priključkov USB. Tretja možnost je priklop kamere prek zaporednih vodil SPI in I2C, vendar so tovrstni moduli s kamerami zaradi dodatne strojne logike nekajkrat dražji od običajnih digitalnih kamer.
Druga tipala
Za učinkovito varovanje doma so pomembna tudi tipala za nadzor gibanja. Napredni računalniški algoritmi lahko za ta namen uporabijo kar sliko s kamere, a pri slabi osvetlitvi še vedno pridejo prav tudi klasična tipala za zaznavanje prisotnosti. Ta lahko delujejo tako, da prisotnost sporočajo z enobitno vrednostjo (npr. 1 – osebe v prostoru, 0 – ni oseb), zahtevnejša pa namesto tega vračajo digitalno ali analogno vrednost, s katero opredelijo raven prisotnosti, na podlagi katere se programska oprema sistema za varovanje doma odloči, ali je prisotnost zaznana ali pa gre morda samo za žuželko, ki je zašla v stanovanje.
Modul za merjenje temperature, relativne zračne vlage in zračnega tlaka v prostoru.
Sistem za varovanje doma je dobro povezati s sistemom za upravljanje doma. Merilniki sobnih temperatur so, podobno kot varnostne kamere, nepogrešljivi za nadzor obratovanja stanovanja, še posebej pa stanovanjskih hiš in vikendov brez stalnega ogrevanja. Na osnovi sprotnih meritev temperature lahko nadzorni sistem doma za kratek čas samodejno vklopi ogrevanje in s tem prepreči zamrzovanje vode v ceveh. Sistem združuje tudi upravljanje luči, električnih senčil, klimatsko-prezračevalnega sistema pa tudi gospodinjskih aparatov. Z možnostjo prekinitve napajanja velikih gospodinjskih aparatov (električni kuhalnik, pečica in pralni stroj …) ob njihovem nepravilnem delovanju lahko sistem za varovanje doma na osnovi podatkov s tipal (detektorji dima, mikrofoni, merilniki porabe toka …) prepreči požar ali poplavo. Udobnost bivanja omogočajo tudi tipala za merjenje relativne zračne vlage, ki pomagajo pri uravnavanju nastavitev ogrevalnega in klimatsko-prezračevalnega sistema, ko nas ni doma, obenem pa lahko tudi ob njihovi pomoči zaznamo težave pri obratovanju stanovanja, denimo, pozabljeno nastežaj odprto okno ali vrata.
Razvoj vgrajene programske opreme za module ESP
Kljub poplavi hobi elektronike za gradnjo domačih varnostnih sistemov in sorazmerni enostavnosti njenega povezovanja je snovanje aplikacijske programske opreme zanjo v precejšnji meri prepuščeno računalniškim znalcem. Primeri uporabe za ESP32 in ESP8266 vključujejo programske knjižnice za različno opcijsko periferno strojno opremo, kot so kamere, mikrofoni, pretvorniki D/A in A/D, razni merilniki, raznovrstni infrardeči oddajniki in sprejemniki ter prikazovalniki.
Vendar moramo glavni program sestaviti sami, pri čemer lahko začnemo z enim od primerov, denimo WebCameraServer, ter mu dodajamo potrebne funkcionalnosti iz drugih primerov, pri čemer porabimo za razvoj vgrajene programske opreme sorazmerno malo časa in truda. Kljub temu potrebujemo vsaj osnovno znanje programiranja v višjih programskih jezikih, pri zahtevnih funkcionalnostih pa tudi znanje objektnega programiranja in razumevanje delovanja vzporednih programskih niti.
Prenos žive slike iz modula ESP32-CAM prek omrežja Wi-Fi.
Če nimate programerske žilice, lahko namesto tega pobrskate po spletu za gotovimi projekti in strojno opremo sestavite tako, kot so si zamislili njihovi avtorji. Če uporabljate brezžične povezave, velja v programski kodi zamenjati vsaj SSID in pristopno geslo, še posebej če živite v večstanovanjski stavbi, kjer bodo morebitno novo dostopno točko Wi-Fi zagotovo opazili tudi sosedje; če živite v pritličju, morda celo mimoidoči. Ustrezna SSID in geslo moramo vnesti tudi, če se bo nova naprava samodejno povezala v obstoječe domače omrežje Wi-Fi.
Odkrite ranljivosti modulov ESP8266 in ESP32.
Vendar brez lastne programerske kode v veliki meri izgubimo možnost vgradnje elementov presenečenja. Zakaj je to pomembno? Varnostni sistem, ki prenaša podatke iz kamer in drugih tipal po brezžičnih omrežjih, lahko nepridipravi z motenjem radijskega signala onesposobijo ali pa dekodirajo slike in druge podatke, ki jih pošiljajo Wi-Fi moduli nadzornemu sistemu za varovanje doma.
O odkritih ranljivostih modulov ESP poročajo na spletni strani Hackaday.com in opozarjajo, da moramo za varen prenos podatkov v module ESP v okviru vgrajene programske opreme namestiti zadnje različice programskih knjižnic.
Razvoj programske opreme za (mikro) peceje
Koncept razvoja programske opreme in programerskega razvojnega okolja za Raspberry Pi in druge mikropeceje z linuxi je skoraj enak kot pri namiznih pecejih, saj je vanje vgrajen polno funkcionalen operacijski sistem. Za povezavo nove periferne strojne opreme potrebujemo zgolj pravi gonilnik, programsko knjižnico z aplikacijskim programskim vmesnikom in primer programske aplikacije, ki dobro prikaže možnosti uporabe razpoložljivih funkcionalnosti. Ker imajo mikropeceji v nasprotju z namiznimi vgrajen tudi priključek z digitalnimi vhodi in izhodi, podobno kor mikrokrmilniški čipi, omogočajo tudi povezovanje enostavnih perifernih naprav in logičnih vezij, brez priključka USB, ali možnosti brezžične povezave. Vseeno se izplača poiskati naprave, za katere so na spletu že na voljo ustrezni gonilniki in/ali programske knjižnice. Pri morebitnem razvoju novih gonilnikov imamo manj skrbi kot v Windows, saj je manj varnostnih mehanizmov, komunikacija z jedrom operacijskega sistema pa je preprostejša.
Prototip sistema za varovanje doma na osnovi Raspberry Pi.
Ker smo omenili tudi možnost uporabe prenosnih in namiznih pecejev kot dela sistema za varovanje doma, povejmo še, da je na spletu zanje na voljo veliko že izdelanih aplikacij, lahko pa se izdelave v enem izmed številnih razvojnih okolij lotimo tudi sami. Izplača se začeti z eno izmed standardnih programskih knjižnic (npr. DirectX, .NET ipd) in/ali ustreznim programskim razvojnim kompletom (SDK, angl. software development kit), ki podpira zajemanje, prenos in shranjevanje video in avdio tokov iz spletnih kamer (navadno povezanih prek priključkov USB).
Preprosti sistem za varovanje doma
Tak sistem lahko izdelamo iz dveh modulov ESP32-CAM in mikrostikala, s katerim zaznamo odpiranje vhodnih vrat stanovanja, ali enostavnega enobitnega tipala za prisotnost v prostoru. Ob vklopu stikala se vključita oba modula, od katerih eden prenaša živo sliko po intranetu in internetu (ko nas ni doma) do našega mobilnega telefona, drugi pa ne omogoči nikakršnih brezžičnih povezav, ampak samo snema video na vgrajeno kartico SD. Oba modula kakor tudi mikrostikalo dobro skrijemo in tako preprečimo, da bi ju vlomilec, ki nima veliko časa za raziskovanje, odkril. Vsekakor je aktivacija takega sistema smiselna le, ko smo dlje časa zdoma, zato ga med prisotnostjo izklopimo s prekinitvijo napajanja.
Prototip kamere s tipalom za zaznavanje gibanja na osnovi ESP32-CAM.
Testiranje ter odprava napak, ranljivosti in pomanjkljivosti
Čeprav veliko avtorjev na spletu objavlja naravnost genialne zamisli, kako s kar najmanj truda izdelati enostaven sistem za varovanje doma, bomo zares varni le, če se bomo njegove izdelave lotili premišljeno, predvsem pa bomo pred njegovo zaresno uporabo preverili zanesljivost in vzdržljivost ter odpravili vsaj največje morebitne ranljivosti.
Vsekakor je nujno zagotoviti rezervno napajanje, s katerim omogočimo delovanje sistema za varovanje doma in sistema za upravljanje doma tudi med morebitnim izpadom omrežne napetosti. Prav tako moramo preveriti, ali sistem za varovanje doma deluje na celotnem temperaturnem razponu, ki ga pričakujemo na mestu njegove namestitve. Če ga bomo namestili, na primer, na neizoliranem podstrešju, moramo upoštevati, da je tam poleti lahko tudi 50 °C, pozimi pa temperatura lahko zdrsne tudi pod –20°C. Nevarno je lahko tudi rosenje.
Testiranje različnih ločljivosti in največjih hitrosti za prenos videa prek Wi-Fi z ESP32-CAM.
Na delovanje sistema za varovanje doma lahko vplivajo tudi elektrostatični in prenapetostni pogoji. Neželeni kratkotrajni visokonapetostni impulzi ali impulzi z negativno napetostjo, ki se pojavijo v napajalnih ali podatkovnih vodnikih, lahko zaustavijo ali poškodujejo občutljiva digitalna vezja. Tovrstni impulzi se lahko pojavijo tudi zaradi vklopov velikih električnih porabnikov, še posebej elektromotorjev, če ti niso dobro zaščiteni.
Ob prekinitvi delovanja digitalnega tipala navadno zadošča njegov ponovni zagon, vendar mora biti ta mogoč tudi z ustrezno strojno logiko. Četudi ta ni mogoč, mora krmilni modul tipala obvestiti nadzorno enoto o nedelovanju tipala ali o njegovem nepravilnem delovanju.
Vsekakor je dobro, če omrežnim napajalnikom sistemov za varovanje in upravljanje doma zagotovimo prenapetostno zaščito, ki jo lahko nabavimo kot poseben električni razdelilnik, ali pa električne odklopnike vgradimo v električno omarico (vgradnjo mora izvesti pooblaščeni električar).
Naslednja koraka sta preizkus in odprava programskih ranljivosti sistema za varovanje doma, predvsem če uporabljamo brezžične komunikacije, v katere je mogoče vdreti in onesposobiti sistem. Za višjo stopnjo varnosti lahko omogočimo aktiviranje in deaktiviranje sistema za varovanje doma le prek fizične konzole. Pri tem bomo morali ob vstopu v stanovanje po dopustu v sorazmerno kratkem času prek konzole vnesti geslo, sicer nas bo sistem za varovanje doma obravnaval kot vlomilce.
Simulacija prisotnosti
Naloga sistema za varovanje doma ni samo zaznavati in odpravljati nevarnosti, ampak tudi odvračati potencialne storilce od izvedbe kaznivih dejanj. Simulacija prisotnosti je pomembna nadgradnja sistema za varovanje doma. Obsega lahko ne le naključno prižiganje in ugašanje luči ter spuščanje in dviganje senčil, temveč tudi glasovno interakcijo, s katero posnema naše odzive na telefonske klice in klice prek domofona ter tako ustvari vtis o prisotnosti, vendar razkriva tudi, da se ne moremo odzvati. Kakovostnih sistemov za glasovno interakcijo je še sorazmerno malo, zato bo šele nadaljnji razvoj umetne inteligence prinesel ključne izboljšave, ki so potrebne za serijsko proizvodnjo sistemov za varovanje doma.
Nekaj spletnih trgovin, kjer lahko kupimo komponente:
www.ebay.com
www.amazon.com
www.alibaba.com
www.farnell.com
Podrobni načrti za gradnjo varnostnih modulov in nadzornega modula sistema za varovanje doma:
www.instructables.com
www.pincerest.com
sites.google.com/site/pcusbprojects