Več kot samo (električno) omrežje
Pogosto se tudi v novih stanovanjih zgodi, da zmanjka kakšen meter omrežnega kabla, ki ga niti po najbolj črnogledem scenariju nismo predvideli. Vnovična vgradnja ne pride v poštev, prosto viseči (ali ležeči) kabli nam niso povšeči, nadomestna vgradnja pa nam stilsko ne ustreza. Edini možni rešitvi sta v tem primeru brezžično omrežje ali uporaba že obstoječe električne napeljave.
Omrežna komunikacija prek električne napeljave ali, s tujko, power line communication (PLC) je sistem prenosa podatkov prek vodnikov, ki jih sicer uporabljamo za prenos električne energije. Sistem je znan že dolgo, ponekod celo za prenos širokopasovnega interneta (broadband over power lines, BPL), šele z višanjem hitrosti, ki so danes primerljive hitrostim "pravih" omrežnih vmesnikov, pa postaja zanimiv tudi za rabo doma.
Kako deluje
Tako se komunikacijski kanal "naveže" na običajni "električni" 50 Hz sinus.
Električna energija se do končnih uporabnikov prenaša prek visokonapetostnih daljnovodov, po notranjosti stavb pa je uporabljena nizkonapetostna napeljava. Prenos podatkov lahko izvedemo pri obeh vrstah prenosa električne energije, pri čemer je sama tehnologija največkrat omejena le na eno vrsto prenosa in v le redkih primerih brez težav prehaja iz visokonapetostnega v nizkonapetostno omrežje.
Vse tehnologije prenosa podatkov prek električne napeljave delujejo tako, da vtisnejo moduliran nosilni signal v električno omrežje. Povedano preprosto: električni signal (50 Hz) je treba prekriti oziroma združiti s podatkovnim signalom (v MHz) in ga seveda enako uspešno tudi razdružiti (glej sliko). Posebna ovira za električne omrežne vmesnikom so pri tem razdalja (zaradi izgube pri višjih frekvencah), varovalke (ki s svojimi filtri "mešajo" oz. dušijo električni in podatkovni signal) ter električni števci, ki popolnoma zablokirajo vsak podatkovni signal.
Različne vrste PLC komunikacije uporabljajo različne frekvenčne pasove, odvisno od vrste napeljave. Nosilni signali na visokonapetostnih vodih delujejo pri nižjih frekvencah (100-200 kHz), saj morajo premagati večkilometrske razdalje. V nizkonapetostnih omrežjih pa se večje hitrosti prenosa dosežejo z uporabo višjih frekvenc, ki zasedejo večji del radijskega spektra za komunikacijo, ali pa uporabljajo izbrane ožje frekvenčne pasove, odvisno od uporabljene tehnologije. Na tem mestu naj omenimo še, da se je zaradi pomembnih razlik v zgradbi električnega omrežja med ZDA in Evropo tehnologija PLC hitreje razvijala prav v Evropi (težave so bile predvsem v pretvornikih iz visokonapetostnega v nizkonapetostno omrežje).
Komunikacije PLC se seveda uporablja tudi za povezavo domačih računalnikov in zunanje opreme v skupno omrežje. Tehnologijo prenosa podatkov v omrežjih prek električne napeljave je razvijalo veliko različnih podjetij, ki so v različnih združenjih poenotila svoje standarde. Tako poznamo na primer HomePlug Power Alliance (HPPA, znano predvsem po standardih HomePlug 1.0 in HomePlug AV), Universal Powerline Association (UPA, uporablja IEEE in ETSI standarde) in HD-PLC Alliance. Za zaščito podatkov podjetja poskrbijo z različnimi šifrirnimi algoritmi, med katerimi pri električnih omrežnih vmesnikih prevladujeta Data Encryption Standard (DES, ki je bil razvit daljnega leta 1976 in danes velja za precej "luknjičastega") in iz brezžičnih omrežij bolj znani Advanced Encryption Standard (AES, ki je najbolj priljubljen standard pri električnih omrežnih vmesnikih pa tudi širše).
Praktična raba
V svoji osnovi so električni omrežni vmesniki za rabo doma le nadomestek za omrežni kabel UTP. V osnovnem paketu dobimo dva vmesnika (ni pa nujno!), ki ju priključimo v (delujoči) električni vtičnici, na računalnike ali drugo opremo pa ju priključimo prek omrežnega UTP kabla. Če gre vse po sreči, se vmesnika v nekaj trenutkih prepoznata, uskladita in povezava se vzpostavi. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je treba ustrezno usposobiti tudi omrežne vmesnike na računalniku in drugih napravah (če med seboj povezujemo usmerjevalnik s strežnikom DHCP in računalnik, se nam povezava vzpostavi takoj, sicer bo treba ročno nastaviti tudi naslove IP)! Večina preizkušenih naprav je imela v paketu priložen tudi CD s čarovnikom za nastavitev omrežja, vendar pa previdnost in nekaj osnovnega znanja s tega področja ni odveč.
Po potrebi lahko povežemo med seboj tudi več električnih omrežnih vmesnikov (istega izdelovalca ali takih, ki se preverjeno povezujejo tudi z vmesniki drugih znamk), pri čemer mora biti eden izmed njih določen kot izhodišče, na katero se vežejo vsi drugi (zvezdasto, glej sliko). Za uspešno deljenje internetne povezave moramo izhodiščni vmesnik obvezno priključiti na modem ali usmerjevalnik, sicer povezava do interneta ne bo delovala. Kdor bi želel prek električnega omrežnega vmesnika prenašati internetno televizijo ali pretakati video v večpredstavne podaljške (multimedia extender, dandanes so najbolj priljubljeni tisti iz serije NMT), si bo moral omisliti par vmesnikov za vsak televizijski vir ali napravo NMT posebej (deljenje istega vira deluje le, če ju ne uporabljamo hkrati).
Združljivost
Okvarjene naprave se znajo obnašati tudi takole. Delujejo, pa spet ne delujejo ...
DrayTekovi, TP-Linkovi in Corinexovi modeli so se izkazali tudi kot med seboj združljivi vmesniki, kar ni veliko presenečenje glede na to, da vsi uporabljajo standard HomePlug AV. Večje presenečenje nas je čakalo ob preizkusu zmogljivosti na najkrajši razdalji. Z enim izmed Corinexovih vmesnikov sta tako DrayTekov kot TP-Linkov vmesnik dosegla boljše rezultate kot v paru z lastnima vmesnikoma! Prostora za izboljšavo je torej več kot dovolj pri vseh treh izdelovalcih.
Da je nekaj res narobe z eno izmed Corinexovih naprav, pa je pokazal vnovično test z obema DrayTekoma in TP-Linkoma: obakrat je druga naprava ves čas prekinjala povezavo, dosegla najboljši rezultat le nekaj čez 6 Mb/s in se pretirano pregrevala.
Kako smo preizkušali
Tokratnega preizkusa smo se lotili nekoliko drugače. Za najboljši izkoristek električnih omrežnih vmesnikov je namreč treba zelo dobro poznati domačo električno napeljavo, saj je ključnega pomena pri optimiziranju povezave in vir rešitev vseh morebitnih težav.
Vse vmesnike smo podvrgli intenzivnim preizkusom v različnih okoliščinah. Najhitrejši možni prenos podatkov smo preizkušali na najkrajši razdalji, med dvema vtičnicama na steni in na podaljšku, priključenem na eno vtičnico. S tem smo preverili, ali obremenitve naprav, dodatno priključenih na podaljšek, kaj spremenijo dobljene rezultate. Ker so bili pri kratkih razdaljah vsi dobljeni rezultati zelo podobni, smo podatke združili.
Drugi preizkus smo izvedli na dveh vtičnicah v ločenih sobah, med njima je bilo približno 35 metrov električnih kablov in dve 10A avtomatski varovalki (s tem smo želeli posnemati tipične primere v stanovanju). Seveda smo druge porabnike na teh kablih pustili priklopljene, saj ni pričakovati, da bi v stanovanju med vsakim delovanjem električnih omrežnih vmesnikov, odklapljali preostale naprave.
Zadnji preizkus smo si zamislili med nadstropji. Poskušali smo vzpostaviti povezavo med dvema nadstropjema, kjer je bil poleg varovalk (tako klasičnih kot avtomatskih) dodatna ovira tudi električni števec. Rezultatov preizkusa v tabeli ne boste našli, saj nobenemu izmed vmesnikov ni uspelo vzpostaviti povezave. S tem smo le potrdili to, da večina današnjih električnih števcev v gospodinjstvih na prenos podatkov deluje kot neprebojni požarni zid.
Zadnji preizkus je bil povezan z združljivostjo različnih vmesnikov. Tiste, ki nam jih je uspelo povezati, smo preizkusili na najkrajši razdalji in prišli do presenetljivih ugotovitev (tako smo celo ugotovili, da je bil eden izmed Corinexovih vmesnikov v okvari, glej okvirček Združljivost).
Pri vseh preizkusih smo za meritev prepustnosti in hitrosti povezave med dvema računalnikoma prenesli 1,38 GB veliko video datoteko, katere čas, povprečni in največji prenos, smo merili s programom DuMeter 4.01. Vsa nihanja hitrosti prenosa in prekinitve povezave smo preverjali prek grafičnega prikaza, ki ga program sproti izrisuje. Vse posebnosti, ki so se med preizkušanjem zgodile, smo skrbno popisali in so zapisane v tabeli.
Med preizkusom smo uporabili računalnik s procesorjem Intel Core 2 Duo E6550 hitrosti 2,33 GHz, matično ploščo Foxconn, ki temelji na čipovju Intel G33 in dvema GB delovnega pomnilnika ter prenosni računalnik Lenovo ThinkPad R500. Oba računalnika sta imela vgrajen gigabitni omrežni vmesnik.
Corinex AV200 Powerline
Corinex AV200 Powerline
Tip: 200 Mb/s.
Povprečna izmerjena hitrost: 40,4 Mb/s.
Izdeluje: www.corinex.com.
Prodaja: www.telos.si.
Cena: 192 EUR.
Za: Vtičnica na vmesniku, deluje tudi z drugimi vmesniki.
Proti: Prekinjanje povezave, nihanja hitrosti prenosa zaradi okvarjenega vmesnika.
Podjetje Corinex Communications je prvi specializirani izdelovalec električnih omrežnih vmesnikov in rešitev prek električne napeljave na našem preizkusu. V svojem prodajnem programu ima kar šest električnih omrežnih vmesnikov, ki so optimizirani za različne potrebe (trije modeli za igralne konzole, dva za vzpostavitev domačega omrežja in eden za izboljšanje dometa brezžičnega omrežja prek električne napeljave).
Preizkusili smo model Corinex AV200, ki je predhodnik modela HD200 in ima vgrajeno tudi vtičnico s posebnim filtrom za motnje v električnem omrežju, tako da ne izgubimo kar dveh električnih vtičnic v stanovanju (kot pri preostalih modelih). Vmesnik je tudi edini na preizkusu omogočal enostaven priklop več kot dveh vmesnikov hkrati.
Rezultati preizkusa so pokazali, da ima vmesnik velike težave z zagotavljanjem zanesljivosti povezave. Hitrost prenosa podatkov je pri vseh preizkusih močno nihala, povezava se je vsakih nekaj sekund izgubljala, vse pa se je le še poslabšalo, ko smo na vtičnico vmesnika priključili kako delujočo napravo. Kasneje smo ugotovili, da je eden izmed vmesnikov v okvari (glej okvirček Združljivost) in so zato rezultati preizkusa neverodostojni. Kljub vsemu pa vmesnik ni bil najpočasnejši na preizkusu in je dosegel zelo spoštljive rezultate.
D-Link DHP-302
D-Link DHP-302
Tip: 200 Mb/s.
Povprečna izmerjena hitrost: 49 Mb/s.
Izdeluje: www.dlink.com.
Prodaja: www.avtera.si.
Cena: 89 EUR.
Za: Zanesljivost povezave, brez nihanja hitrosti prenosa podatkov, kompaktnost vmesnika.
Proti: Nizka hitrost prenosa podatkov prek varovalke, nezmožnost povezovanja z drugimi vmesniki.
D-Link, še eden izmed uveljavljenih izdelovalcev omrežne opreme po vseh možnih standardih, je na področju lastnih električnih omrežnih vmesnikov povzročil nemalo zmede z označevanjem svojih izdelkov. Tako je model DHP-302, ki smo ga preizkušali, tudi v paketu dveh enakih vmesnikov, le da se komplet imenuje DHP-303. Primerki s temi oznakami temeljijo na protokolu prenosa podatkov IEEE 802.3u (konzorcij UPA) in so kot taki nezdružljivi s starejšimi modeli teh vmesnikov (oznake DHP-300 za en vmesnik in DHP-301 za par), ki temeljijo na HomePlug 1.1 standardu (konzorcij HPPA). Da bi stvar še dodatno otežili, bodo novi vmesniki (ugotovili ste: oznaka DHP-304 za enega in DHP-305 za par) spet delovali po drugem protokolu, izboljšanem standardu HomePlug AV. Za popolno zmedo pa poskrbi še identično oblikovanje: vsi modeli so dokaj kompaktni, bele barve s črnim krogom (na katerem so štiri barvo menjajoče ikone) in veliko belo tipko na sredini. Vmesniki se torej med seboj ločijo le po oznaki in seveda zmogljivostih.
Vmesnik DHP-302 se je odlikoval z odličnimi prenosi na kratke razdalje, tudi sama stabilnost povezave je bila prav vzorna. Zaradi nekoliko manjše povprečne hitrosti prenosa je bila stabilnost dosežena tudi na daljši razdalji. V celoti gledano, je D-Linkov vmesnik zelo zanimiv izdelek, ki ga žal pestijo težave tako z združljivostjo s prejšnjimi generacijami kot z nezmožnostjo povezovanja z vmesniki drugih izdelovalcev.
DrayTek VigorPlug 200av
DrayTek VigorPlug 200av
Tip: 200 Mb/s.
Povprečna izmerjena hitrost: 40,2 Mb/s.
Izdeluje: www.draytek.com
Prodaja: www.telos.si.
Cena: 180 EUR.
Za: Deluje tudi z drugimi vmesniki.
Proti: Velika nihanja hitrosti prenosa podatkov prek varovalke, cena.
Podjetje DrayTek je znano kot izdelovalec raznovrstne omrežne opreme, od usmerjevalnikov, modemov, stikal, skratka brezžične in žične opreme vseh vrst. Preizkušeni model električnega vmesnika je pravzaprav edini izdelek, ki ga DrayTek v tem segmentu omrežne opreme tudi ponuja. Snežno beli, nekoliko odebeljeni vmesnik s srebrnim napisom in zeleno-rdečimi ledicami v rokah deluje zanesljivo in robustno.
Vmesnik po zmogljivostih ne izstopa v nobeno smer. Je povprečno hiter na krajše razdalje, na daljših razdaljah pa ga pestijo močna nihanja v hitrosti prenosa podatkov, čeprav ni bilo popolnih prekinitev. Kljub temu bi na to posebnost morali biti pozorni vsi kupci, ki bi želeli prek električne napeljave prenašati internetno televizijo ali pretakati video na naprave NMT, saj taka nihanja hitrosti lahko popolnoma skazijo užitek ob gledanju televizije (prekinitve v predvajanju, "kockanje" slike ipd.). DrayTek se je znal povezati tudi z vmesniki drugih izdelovalcev (o tem si lahko preberete več v okvirčku Združljivost).
Vmesnik se je pod polno obremenitvijo tudi pošteno grel. Zadnji žebelj v krsto vmesnika je zabila cena, ki je pri podjetju DrayTek (pod pretvezo vrhunske zmogljivosti) vedno znala biti zasoljena.
Eaton MGE Protection Box PowerLine 200 in 85
Eaton MGE Protection Box PowerLine 200
Tip: 200 Mb/s.
Povprečna izmerjena hitrost: 40,8 Mb/s.
Izdeluje: www.eaton.com.
Prodaja: www.alterna.si.
Cena: 160 EUR.
Za: Prenapetostni razdelilnik z osem vtičnicami, zaščito telefona, omrežja, kabelske in satelitske tv.
Proti: Nihanje prenosa podatkov prek varovalke pri vključenih napravah, nezmožnost povezovanja z drugimi vmesniki, cena.
Eaton MGE Protection Box PowerLine 85
Tip: 85 Mb/s.
Povprečna izmerjena hitrost: 20,8 Mb/s.
Izdeluje: www.eaton.com.
Prodaja: www.alterna.si.
Cena: 120 EUR.
Za: Prenapetostni razdelilnik z osmimi vtičnicami, zaščito telefona, omrežja, kabelske in satelitske tv.
Proti: Nizka hitrost prenosa podatkov (samo 85 Mb/s), nezmožnost povezovanja z drugimi vmesniki, cena.
Podjetje MGE je bilo svojčas sicer bolj znano po brezprekinitvenih sistemih napajanja, dandanes pa je razdeljeno na dva dela. Razvojni del brezprekinitvenih sistemov je prevzelo znano podjetje APC, preostale dele pa je prevzelo podjetje Eaton, ki se ukvarja z aeronavtično, električno in avtomobilsko industrijo.
V preizkus smo dobili kar štiri prenapetostne razdelilnike z osmimi vtičnicami, ki so poleg ščitenja občutljivih elektronskih naprav pred nezaželenimi sunki napetosti filtrirali tudi omrežne, telefonske, kabelske in satelitske sisteme. Razdelilnikom so bile kot poseben dodatek priložene posebne škatlice, ki jih je bilo treba vstaviti v sam razdelilnik. S tem se ga je nadgradilo v električni omrežni vmesnik. Na razpolago pa so tudi vmesniki, ki se lahko priključijo na same vtičnice, a nam jih ni uspelo dobiti na preizkus.
Na preizkusu smo imeli dva 85 Mb/s in dva 200 Mb/s vmesnika, ki sta za protokol povezovanja uporabljala povsem samosvoja standarda DEVOLO dLAN 85 HighSpeed in DEVOLO dLAN 200 AV. Vmesnika nista združljiva niti med seboj niti z drugimi napravami na preizkusu, pa tudi rezultati so zelo različni. Hitrejši vmesnik je bil na daljših razdaljah močno dovzeten za priključitev naprav na razdelilnik in je takrat dosegal precej slabše rezultate.
Ker je že v osnovi sistema vključen razdelilnik, ki seveda kar kliče po priključitvi naprav, se vmesnika na daljših razdaljah seveda izkažeta za manj zanesljiva in bolj dovzetna za nihanja hitrosti prenosa podatkov. Tudi cena je pošteno zasoljena; en razdelilnik s počasnejšim vmesnikom lahko stane precej več kot par zelo spodobnih Trendnetovih napravic, da o zmogljivejši različici niti ne govorimo.
Netgear XE102
Netgear XE102
Tip: 14 Mb/s.
Povprečna izmerjena hitrost: 6 Mb/s.
Izdeluje: www.netgear.com.
Prodaja: www.domex.si.
Cena: 94 EUR.
Za: Zanesljivo delovanje brez nihanja hitrosti prenosa podatkov.
Proti: Nizka hitrost prenosa podatkov (samo 14 Mb/s), nezmožnost povezovanja z drugimi vmesniki.
Podjetje Netgear, podobno kot prej omenjeni DrayTek, računalniškim zagrizencem ni treba posebej predstavljati. Na veliko žalost smo na tokratni preizkus dobili vmesnika, ki sta delovala le po standardu HomePlug 1.0 ter s tem ponudila povezavo z nazivno hitrostjo vsega 14 Mb/s. S tem se seveda nista bila sposobna enakovredno kosati z drugimi tekmeci, hitrost povezave bi v najboljšem primeru zadoščala le za kako "počasno" (2 Mb/s) internetno povezavo. Čeprav je cena za par vmesnikov zgolj 94 evrov, pa je to kljub vsemu veliko glede na to, da so tekmeci dosegali tudi do 10x boljše rezultate. Omeniti velja, da je zastopniku že po koncu preizkusa vendarle uspelo pridobiti tudi vzorce novih modelov XAV101 (z 200 Mb/s) in XETB1001 (z 85 Mb/s). Žal prepozno za tokratni preizkus.
TP-Link TL-PA201
TP-Link TL-PA201
Tip: 200 Mb/s.
Povprečna izmerjena hitrost: 37,9 Mb/s.
Izdeluje: www.tp-link.com.
Prodaja: www.robas.si.
Cena: 72 EUR.
Za: Najvišja hitrost prenosa prek varovalke, deluje tudi z drugimi vmesniki. Ugodna cena.
Proti: Občasna prekinjanja povezave prek varovalke.
Tudi podjetje TP-Link je znan izdelovalec omrežne opreme; v zadnjem času so znani predvsem njihovi cenovno dostopni brezžični usmerjevalniki. V svojem programu poleg preizkušenega modela ponujajo tudi slabotnejšo, 85 Mb/s različico električnega omrežnega usmerjevalnika. Vmesnik je oblikovan v slogu drugih njihovih izdelkov iz pestrega nabora naprav, namenjenih rabi doma: iz nekoliko cenene črno-bele plastike in z veliko lučkami.
Vmesnik se je odrezal najslabše prav pri najkrajših razdaljah; skoraj pet minut in pol za prenos video datoteke je odločno preveč za napravo, ki se ponaša z oznako 200 Mb/s. Povsem drugače se je vmesnik odrezal pri drugem preizkusu, kjer se je izkazal za najhitrejšega z nekaj pridržki. Povezava je dokaj pogosto nihala med izjemnimi prenosi in prekinitvami, kot bi se vmesnik ne mogel odločiti, katera hitrost je najprimernejša zanj. Ravno zaradi tega "zaletavanja v zid" se je vmesnik pri tem preizkusu tudi pretirano grel. Podobno kot pri DrayTeku lahko torej sklenemo, da je tak vmesnik še manj primeren za lastnike televizije IP in naprav NMT. Zanimivo pa je, da se je z vmesnikom DrayTek tudi brez težav povezal in deloval, s Corinexom pa celo dosegal boljše rezultate.
Trendnet TPL-302E
Trendnet TPL-302E
Tip: 200 Mb/s.
Povprečna izmerjena hitrost: 46,2 Mb/s.
Izdeluje: www.trendnet.com.
Prodaja: www.ecdoo.si.
Cena: 117 EUR.
Za: Zanesljivost povezave, brez nihanja hitrosti prenosa podatkov, kompaktnost vmesnika.
Proti: Nezmožnost povezovanja z drugimi vmesniki.
Podjetje Trendnet iz Torrancea v ameriški zvezni državi Kalifornija je le še eden v vrsti znanih izdelovalcev omrežne opreme. V prodajnem programu električnih omrežnih vmesnikov najdemo izdelke starega HomePlug protokola 1.0 in 1.1, hibridne izdelke, ki kombinirajo brezžične dostopne točke, kamere IP in električne omrežne vmesnike, ter vmesnike najnovejših tehnologij in zmogljivosti.
V to zadnjo skupino pade tudi vmesnik TPL-302E, ki uporablja oba najbolj znana standarda prenosa podatkov prek električne napeljave: IEEE 802.3u in HomePlug AV. To vmesniku omogoča izjemne rezultate: na obeh naših preizkusih je zasedel drugo mesto. Kakšnih posebnih odstopanj v zanesljivosti ali pregrevanju nismo zaznali, tudi sama cena je poštena. Dokaj špartansko oblikovanje vmesnika postreže z vsemi potrebnimi informacijami, sicer ceneno plastiko pa odtehta velikost vmesnika, ki je prijetno majhnih mer. Očitamo mu torej lahko le nezmožnost povezovanja z vmesniki drugih izdelovalcev (zaradi kombinacije tehnologij bi se sicer moral povezovati, a se ne).
Investirati ali ne?
Nakup električnega omrežnega vmesnika je seveda smiseln le pod posebnimi pogoji, ki smo jih našteli že v uvodu. Prav v vsakem primeru bo ustrezno dolg omrežni kabel UTP tako cenovno kot po zmogljivostih povsem zasenčil povezave prek električne napeljave. Z nekaj znanja bo to zgledno postoril tudi brezžični vmesnik. Kljub temu pa je treba priznati, da bi se posamezne naprave povsem dobro obnesle tudi kot nadomestek za kabel (v mislih imamo predvsem Trendnetov, pa tudi D-Linkov model), če seveda zelo dobro poznate električno napeljavo v svojem domu.
Vsaka odvečna obremenitev na poti med obema vmesnikoma, vsaka varovalka, se še kako pozna na kakovosti in hitrosti povezave, da popolnega "mrka" ob prehodu prek električnega števca niti ne omenjamo. V vsakem primeru bi vsem potencialnim uporabnikom te tehnologije priporočili, naj pred nakupom izbrano napravo preizkusijo tudi v praksi, da ne bo nepotrebnega glavobola po nakupu. Na splošno pa velja: čim več je žice in čim več je varovalk na poti, tem bolj se niža hitrost in zanesljivost delovanja omrežja prek električne napeljave.