Večkratni dotik

Analitske družbe pravijo, da bo ena največjih novostih pri osebnih računalnikih prihodnosti uporabniški vmesnik s podporo večkratnemu dotiku. Microsoft je to nadvse uspešno demonstriral z interaktivno mizo Surface, zdaj pa se tehnologija seli v prenosnike z okoljem Windows 7. Dobesedno pod prste smo dobili enega prvih primerkov, ki ga bo tržilo podjetje Lenovo.

Zasloni na dotik so pravzaprav že stari znanci, saj jih že vrsto let srečujemo v tabličnih računalnikih. Kakega vidnejšega uspeha doslej niso bili deležni: zaradi pomanjkanja programske opreme, ki bi izkoriščala dotik, predvsem pa zaradi višje cene od klasičnih prenosnikov. Toda vsaj en mož, Bill Gates, je imel že pred kakim desetletjem vizijo, da bodo tablični računalniki v takšni ali drugačni obliki postali dominantni v računalništvu, zato je (vsaj) Microsoft precej vlagal v razvoj v to smer.

Google Earth pod prsti postane zelo zabavno orodje

Velik korak naprej in zelo dober sprejem je v javnosti doživela interaktivna miza Microsoft Surface, ki smo jo nedavno preizkusili tudi v Monitorju. Če odmislimo fizično pojavnost naprave, je javnost navdušena predvsem nad uporabniškim vmesnikom, ki s podporo dotikom z več prsti omogoča precej drugačno uporabniško izkušnjo pri rabi programov, kot smo bili vajeni doslej. Predmete na zaslonu dobesedno primemo, raztegujemo, vrtimo, premikamo in še kaj bi se našlo. Odpira se povsem novo obzorje v načinih rabe, pa smo šele na začetku.

Manj znano je to, da je Microsoft skoraj enako tehnologijo vgradil v še sveži operacijski sistem Windows 7. Ta podpira zaslone, ki so občutljivi za večkratni dotik, in omogoča podobno ravnanje s predmeti na zaslonu kot pri mizi Surface. Poudariti je treba podobnost in ne enakost, ker se projekta ta hip še vedno razlikujeta.

Večkratni dotik (multitouch) je v okolju Windows namenjen predvsem lažjemu krmiljenju programov, delu z dokumenti in vsebinami. S kretnjami, ki jih naredimo z več prsti, lahko zumiramo dokumente, povečujemo predmete, hitro premikamo vsebino v vse smeri in prvič tudi nadvse preprosto obračamo. Naučiti se je treba le nekaj preprostih kretenj. Pri vrtenju, denimo, najprej na zaslon postavimo en prst, z drugim pa "narišemo" lok v smer, kamor naj bi se obrnil predmet. Zumiranje je prav tako enostavno. Ko hočemo povečavo, z dvema prstoma potegnemo narazen, ko hočemo dokument pomanjšati, pa prsta povlečemo skupaj. Veliko programov v okolju Windows 7 te kretnje pozna že v osnovi. Sem sodijo spletni brskalnik Internet Explorer, pa risarski program Paint, pregledovalnik fotografij in še kaj bi se našlo.

Toda najprej beseda, dve o samem prenosniku. Da bi večkratni dotik preizkusili v praksi, smo dobili na voljo najnovejši Lenovo ThinkPad T400s, ki je opremljen s 14,1-palčnim zaslonom, opremljenim za dotik. Sam mehanizem je prispevalo podjetje n-Trig, tehnologija pa se imenuje DuoSense. Na spletni strani izdelovalca je mogoče prebrati, da gre za zaslon, ki ima čez LCD površino poveznjen prozoren sloj z digitalizatorjem, ki spremeni zmogljivost na točki dotika. Uporabljati ga je mogoče tako s prsti kot z elektrostatičnim peresom. No, slednji ob testnem računalniku ni bil prisoten. Ker je najbolj zanimiva uporaba prav s prsti, smo prepričani, da se izdelovalci večinoma ne bodo odločili za to možnost.

Lenovo prilaga program, ki omogoča "prstno" nastavljanje nekaterih osnovnih nastavitev in poganjanje programov.

Microsoftov Touch Pack izgleda obetavno, žal pa se beta različica prenosnika, beta gonilniki in beta Touch Pack v našem primeru nekako niso znali sporazumeti...

Pri ThinkPadu T400s najbolj preseneča to, da ne gre za tablični računalnik v klasičnem pomenu besede. V bistvu je navaden prenosnik, ki ima zaslon občutljiv za dotik. Klasičen pomeni, da zaslona ne moremo zavrteti in povezniti čez tipkovnico, odpremo ga lahko samo tako kot pri vseh prenosnikih. Na prvi pogled je to nenavadno, saj se moramo za rabo dotika vselej stegovati čez tipkovnico in to je sprva moteče, vendar vsako hitro najde svoj slog. Meni je, denimo, ustrezalo, da sem za določene kretnje uporabil palce na obeh rokah in ne zgolj več prstov na eni roki. Tehnologija to dopušča.

O samem prenosniku ne bi izgubljali preveč besed, saj je bil njegov bližnji sorodnik (brez zaslona na dotik) nedavno na temeljitejšem preizkusu pri nas. Gre za enega najtanjših ThinkPadov doslej, kar je povsem v duhu družine ThinkPad T. Opremljen je s procesorjem Intel Core 2 Duo s taktom 2,53 GHz, 4 GB RAM, 250 GB diskom, zapisovalnikom DVD, grafiko Intel 4500MHD, spletno kamero, bralnikom prstnih odtisov in nekaterimi posebnostmi, kot so vmesniki eSata in DiplayPort. Skratka, spodoben poslovni računalnik z majhno težo in veliko zmogljivostjo.

Testni primerek smo dobili z okoljem Windows Vista, saj različica z okoljem Windows 7 še ni bila na voljo. To je tudi razlog za nekatere nevšečnosti na testu. Seveda smo v prenosnik takoj dali sistem Windows 7 in pripadajoče gonilnike za zaslon, občutljiv za dotik. Tu pa smo naleteli na oviro. Windows je za zaslon vztrajno trdil, da podpira le enkratni dotik, čeprav je v praksi v večini programov (z eno izjemo, o tem kasneje) deloval večkratni dotik. Namestili smo tudi zanimiv program Lenovo SimpleTap, ki omogoča priklic nastavitev računalnika in priklic pogostih programov s preprostimi dotiki zaslona.

Prav tako smo uspešno vrteli fotografije, povečevali in pomanjševali pogled, premikali gor in dol spletne strani v brskalniku. Pri delu z večkratnim dotikom nismo bili omejeni zgolj na Microsoftove programe. Pri priljubljenem programu Google Earth smo, denimo, lahko vrteli zemljo, zumirali v podrobnosti, premikali zemljevid sem in tja. Vse skupaj je bistveno laže, bolj naravno in ne nazadnje bolj zabavno kot pri uporabi z miško. Podobno izkušnjo smo imeli še z nekaterimi drugimi programi.

Največ pa smo si obetali od programov Windows 7 Touch Pack, ki jih je Microsoft razvil posebej za računalnike, občutljive za dotik. Komplet programov smo nekako našli v internetu, saj uradno še ni objavljen, in ga uspešno namestili v računalnik. Toda nobeden program ni hotel delovati z opozorilom, da za delo zahteva podporo večkratnemu dotiku. Kot smo omenili že prej, pa je Windows v našem primeru vztrajal, da tega ne zmore (pa kljub temu je podpiral). Skratka, prišlo smo do točke, ko se je bilo treba vdati, saj gre še za tako novo tehnologijo, da v internetu ni prav dosti napotkov, kaj narediti, pa tudi prizadevanje predstavnikov Lenova ni obrodilo sadov v kratkem času, ko je bil prenosnik na voljo. Škoda. Toda vajo bomo zagotovo ponovili čez kak mesec, ko bo Windows 7 uradno izšel tudi v prenosnikih in bo Microsoft objavil končno različico Touch Packa.

Ob nekajdnevnem preizkusu so nas glede zaslona, občutljivega za dotik, prevevali nekako mešani občutki. Sprva se zdi stvar nekoliko nenaravna, saj se je treba privaditi tako kretnjam kot temu, da moramo stegovati roke, zlasti v našem primeru, ko zaslon ni poveznjen čez tipkovnico. Toda človek se hitro privadi in prepričan sem, da bi še z malo vztrajnosti tak zaslon hitro pogrešal pri rabi z drugimi, "navadnimi" prenosniki. Tako pravijo tudi drugi pionirje rabe takih računalnikov v spletu. To bo verjetno še bolj res tedaj, ko bodo izdelovalci začeli s pridom uporabljati dotik v svojih programih. Zamisli je cel kup in komaj čakamo, da jih uporabniki uresničijo.

Še manjša zanimivost. Lenovo v ThinkPad T400s vgrajuje tudi posebno sledilno ploščico, ki je prek gonilnikov prav tako občutljiva za dotik, lahko bi rekli celo, za večkratni dotik (čeprav nekoliko drugače). Lenovo pravzaprav ni edini, ki to počne. Toda takoj lahko zapišemo, da take sledilne ploščice nikakor ne morejo biti nadomestek za zaslone, občutljive za dotik. Pri krmiljenju programov s kretnjami bi še šlo, toda zagotovo ni nadomestka za takrat, ko predmet ali dokument na zaslonu dobesedno primemo in spremenimo z "gibanjem" pod prsti. Tak način je bistveno bolj naraven in v praksi tudi bolj natančen kot krmiljenje prek sledilne ploščice. Lahko postrežem še z drugačno primerjavo. Razlika je takšna, kot če bi hoteli neki predmet prijeti z rokami ali pa bi to posredno naredili z žerjavom, kjer "roko" krmilite z igralno palico.

Prihaja torej čas, ko bomo računalnike sodili še po eni lastnosti - zaslonih s podporo dotiku. Čas bo pokazal, ali bo ta množična uspešnica ali pa še ena nišna možnost. Najbrž bo poglavitni dejavnik zopet cena oziroma to, koliko dražji bodo računalniki, ki bodo imeli to podporo. Po nekaterih analitikih pa naj bi cena kmalu zdrknila na povsem spodobno raven. To, da je podpora že vgrajena v okolje Windows 7, je lahko v tem primeru le v prid.

Na priložnost lahko gledamo tudi z drugega zornega kota. Zasloni, občutljivi za dotik, so že nekaj let pravcata uspešnica pri pametih telefonih. Ko je Apple uvedel uporabniški vmesnik za telefone iPhone, se je temu načinu dela prilagodila celotna industrija. Praktično ni izdelovalca, ki ne bi imel v ponudbi vsaj enega modela, ki podpira dotik. Še več, ti zasloni se pospešeno selijo v najrazličnejše oblike večpredstavnih predvajalnikov in, kar je najbolj zanimivo, ne samo v modele, ki sodijo v zgornji cenovni razred. Če analogija drži, se bo to kmalu zgodilo tudi pri osebnih računalnikih, prenosnikih in, prepričan sem, novih izvedenkah, kot so netbooki, tablični računalniki in drugi, doslej še neznani izdelki.

Lenovo ThinkPad T400s

Kaj: Prenosni računalnik z zaslonom, občutljivim za večkratni dotik.

Izdeluje: Lenovo, www.lenovo.com.

Cena: Še ni znana.

Za: Podpora večkratnemu dotiku, zmogljivost, tanek in lahek prenosnik.

Proti: Nerodno delo z zaslonom zaradi stegovanja čez tipkovnico, rahlo slabši kontrast slike zaradi podpore dotiku.