Večpredstavnost "na kile"

Večpredstavnostni predvajalniki se na tržišču množijo iz dneva v dan. Dokaz za to je tudi zadnji preizkušeni predvajalnik, ki je k nam prišel kar iz grosistične trgovine Hofer. Gre za izdelek v germanskem okolju dobro prepoznavnega proizvajalca Medion, ki slovi po solidnih rešitvah, katere odlikuje predvsem zelo dobro razmerje med zmogljivostmi in ceno.

Očitno so večpredstavni podaljški že postali povsem potrošno blago, saj jih ne najdemo zgolj v tehničnih in računalniških trgovinah, temveč jih lahko domov prinesemo iz trgovine, kjer sicer kupujemo špecerijo. Ta t. i. elektronika na kile ima svoje dobre in slabe strani. Navadno gre za izdelke masovne proizvodnje, ki so temu primerno cenovno ugodnejši. Včasih gre za "čistokrvne" izdelke, spet drugič za nekoliko okrnjene različice, ki lažje upravičijo svojo nižjo ceno (ali višjo originala). Odvisno od uporabnika in posameznega izdelka tako lahko naletimo na naravnost odličen nakup, ali pa smo si omislili še eno poceni elektronsko igračo, ki svoje naloge opravlja podpovprečno. Sprašujete se, kam sodi predvajalnik Medion Life? Nekam v zlato sredino, odvisno s katerega zornega kota gledamo.

Poglejmo si najprej strojno zasnovo lične črne škatlice. V njej je vgrajena Realtekova strojna osnova, in sicer čip 1073DA. Prav ta končnica DA je izvor ene večjih zamer, saj pomeni, da predvajalnik ne podpira procesiranja/pretvorbe zvočnega zapisa DTS, ki se nahaja poleg večine video vsebin najvišjih ločljivosti. To v praksi pomeni, da uporabnik potrebuje A/V sprejemnik z ustreznim odkodirnikom, saj tudi novejši digitalni televizorji DTS-zvoka še vedno ne prebavljajo. Medionov predvajalnik je sicer sposoben predvajati veliko večino avdio in video vsebin najrazličnejših formatov zapisa (AVI, DAT, ISO, MOV, MPEG, MP4, MKV, TS, VOB, WMV; ASF, AAC, FLAC, MP3, OGG, WMA), zato se z izjemo že omenjene zvočne pomanjkljivosti nad delom predvajalnika nikakor ne moremo pritoževati. Pri filmih s podnapisi predvajalnik le-te tudi predvaja s slovenskimi znaki in vsaj pri nekaterih vrstah podnapisov omogoča njihovo izdatno nastavljanje (velikost, položaj, barva, zamik).

Na prednji strani predvajalnika poleg povsem prevelike in presvetle lučke za vklop in prikaz aktivnosti (med delom sveti modro, ko pa napravo ugasnemo pa žari močno rdeče, kar zna koga tudi precej motiti) najdemo še en USB-vmesnik in bralnik pomnilniških kartic (SD(HC), MMC, MS, MS Pro). Tudi zadnja stranica je dobro urejena in gosti naslednje priključke (napajanje, mreža, HDMI, USB, optični in komponentni izhodi. Vsi priključki so si pohvalno dovolj vsak sebi, da se kabli med seboj ne motijo.

Rak rana predvajalnika je njegov uporabniški vmesnik. Ta več kot očitno temelji na eni izmed bolj zgodnjih Realtekovih razvojnih različic, ki so jo pri Medionu opremili zgolj s svojim logotipom in pustili pri miru. Predvajalnik žal ne "govori" slovensko, nerodno pa je izvedeno predvsem upravljanje z datotekami, saj je na levi strani na pol predeljenega grafičnega vmesnika komaj moč razbrati imena map in datotek, saj jim je namenjenega zelo malo prostora, zato daljša imena pridno "krožijo". Na desni strani zaslona pa se prikazuje predogled izbrane vsebine. V meniju je sicer možnost predogleda moč izklopiti, a se nato datotečni vmesnik ne raztegne ... Če uporabimo večini uporabnikov znano prispodobo, je na Medionu Life upravljanje z datotekami podobno delu z upraviteljem datotek v Windows 3.11, medtem ko je večina že preklopila na Windows XP ali celo Windows 7. Potem so tu še razne nelogičnosti, kot je stalno postavljanje menija na bralnik kartic, tudi če kartice ni v reži in je priklopljen USB-disk ali ključ ...

Daljinski upravljalnik predvajalnika je zelo skromnih mer in je precej tanek - podoben je tistim, ki jih svojim rešitvam prilagajo nekateri proizvajalci avtoradijev. Tipke so precej logično razporejene, zato se je rokovanja z napravo moč hitro privaditi. Pri tem bodo uporabniku v izdatno pomoč tudi navodila v slovenskem jeziku. Ta so napisana solidno in tako popravijo slab vtis, ki ga pusti popolnoma ponesrečeno prevedena platnica knjižice z navodili.

Ožičeni predvajalnik lahko z nakupom brezžičnega USB-ključka (ni priložen) spremenimo tudi v brezžični sprejemnik vsebin iz omrežja, vendar pa še vedno velja, da bodo video vsebine v ločljivosti 1080p brezhibno delovale le po kablu. Škoda je, da omrežnega priključka pri Medionu niso izkoristili za vsaj osnovne povezave z internetom, denimo za priljubljene video portale in spletne radijske postaje, saj bi mu s tem v očeh uporabnika dodali precej večjo vrednost. Že res, da bodo tisti najbolj tehnološko podkovani uporabniki te minuse lahko sami odpravili, a vendarle je takšnih uporabnikov med tipičnimi lastniki opisanega predvajalnika zgolj za vzorec.

Predvajalnik nima vgrajenega ventilatorja, kar ga naredi neslišnega, se pa zato spodnja stranica med delovanjem pošteno segreje. A to uporabnikov ne bi smelo preveč skrbeti, ne nazadnje je eden izmed adutov Mediona Life prav njegova 3-letna garancija, s katero prekaša vse konkurente.

Nizka cena predvajalnika tako nazorno pokaže njegove omejitve, a gre kljub temu za zelo posrečeno izbiro za manj zahtevne uporabnike.

Medion Life (MD 86162)

Kaj: Večpredstavni podaljšek.

Mere: 15 x 12 x 4,5 cm.

Izdeluje: Medion, www.medion.com.

Prodaja: Hofer, www.hofer.si.

Cena: 70 EUR.

Za: Vsestranskost, cena, daljinski upravljalnik, 3 leta garancije.

Proti: Slab uporabniški vmesnik, ni odkodirnika zvočenga zapisa DTS.