Večpredstavnost v dnevni sobi
Večpredstavnost v dnevnih sobah naših domov že dolgo ni več omejena samo na televizijo in radio. Računalniška industrija čedalje bolj steguje svoje lovke tudi v ta kotiček doma. Tokrat predstavljamo naprave, ki so namenjene predvsem povezovanju računalnikov z avdio/video napravami.
Povezovanje računalnika in domačega avdio/video sistema pravzaprav ni novost. Za prvi korak na tem področju bi lahko šteli predstavitev zvočnih kartic Soundblaster (Pro, 16, 32AWE) podjetja Creative Labs, ki so v prvi polovici devetdesetih let računalnike PC odrešile tišine. Ti pred tem namreč niso zmogli nič več kot le nekaj piskov različnih frekvenc. Soundblaster je poleg priklopa slušalk omogočil tudi možnost priklopa računalniških zvočnikov ali, še bolje, domačega hi-fi sistema, vse prek klasičnega 3,5 mm "banana" vtiča.
Razvoj strojne opreme je vzpodbudil nove zamisli na področju programske opreme. Poleg računalniških igric, ki so prve znale izkoriščati novo pridobljene zvočne zmogljivosti, je konec leta 1995 povzročil svojevrstno revolucijo tudi vsem dobro znani zapis mp3. Zvočne datoteke mp3 so za takratni čas dosegale neprekosljivo razmerje med kakovostjo posnetka in dolžino zapisa. Hkratni razmah uporabe interneta za deljenje glasbenih datotek pa je računalnike hitro spremenil v domače glasbene skrinjice. Tako je računalnik dodobra načel trg primarnih glasbenih virov (radio, kasete, CD), danes pa jih pogosto tudi nadomešča. Še vedno pa smo pri poslušanju glasbe omejeni na isti prostor, v katerem stoji računalnik, ali vsaj na neposredno bližino.
To so opazili izdelovalci glasbenih sistemov. Na trg so poslali prve naprave z vgrajenim predvajalnikom CD, ki so poleg predvajanja običajnih glasbenih plošč omogočali tudi predvajanje plošč s posnetki mp3. Ponudili so tudi prve prenosne predvajalnike. Skupna težava vseh je razmeroma omejena zmogljivost shranjevanja posnetkov, pogosto nerodno upravljanje in iskanje prave glasbe med sto in več posnetki na isti plošči ali drugem primernem nosilcu.
Predvajanje slikovnih vsebin oz. video posnetkov ima nekoliko drugačno zgodovino. Zgodbo o povezovanju so začele prve grafične kartice, ki so imele poleg običajnega monitorskega izhoda tudi priključek za televizijo. To možnost so sprva izkoriščali predvsem ljubitelji računalniških iger, drugi pa so hitro spoznali, da je za brkljanje po internetu ali branje elektronske pošte ločljivost običajnih tv sprejemnikov premajhna.
Priljubljenost ogleda vsebin po televiziji pa je zopet postala zanimiva z razmahom filmov v zapisu DVD in DivX. Predvajalniki DVD/DivX so bili vse do nedavna razmeroma drag kos opreme. Prav tako še vedno velja, da je treba želeni film pred ogledom kupiti ali zapisati na ploščo CD ali DVD. Nasprotno lahko današnji računalniki na svojih več sto gigabajtnih diskih hranijo prave pravcate filmoteke.
Trg je torej zahteval rešitev povezovanja enega ali več domačih računalnikov s hišnim avdio/video sistemom. Izdelovalci so v odgovor ponudili več različnih rešitev. Ena popolnejših so vsekakor računalniki HTPC, o katerih smo obširno pisali v lanskih jesenskih številkah. Sicer zmogljiva rešitev pa ni pogodu tistim, ki osebni računalnik že imajo in ne želijo kupovati novega, dodatnega. Ti kupci imajo možnost poseči po eni izmed rešitev, ki jih opisujemo tokrat.
Alternativa je zaokrožena rešitev, ki jo predlaga vedno več proizvajalcev, med drugimi tudi Intel s svojo platformo VIIV. Ta naj bi zagotavljala prav združljivost in enostavnost tovrstnih izdelkov. Trenutno izdelovalci medijskih centrov osvajajo različico 1.5, ki podpira predvajanje velike večine vrst zapisov večpredstavnih datotek, ponaša pa se tudi z enostavno namestitvijo in rabo naprave. Gre torej za pozitiven premik na sicer nekoliko zaspanem, a potencialno obsežnem trgu. Poleg tega se zdi, da ideje in načini rabe še zdaleč niso izčrpani, zato lahko v prihodnosti pričakujemo še pestrejši nabor teh izdelkov.
Večpredstavna središča oz. vmesniki, imenovani tudi združevalniki (media hubs), se na računalnik (ali več računalnikov) povezujejo prek žičnega ali brezžičnega omrežja. Oblikovani so tako, da jih lahko postavimo poleg komponente avdio/video ali nanjo. Med njimi so bistvene razlike v zmožnostih predvajanja iz različnih virov in prijaznosti oz. zmogljivosti uporabniškega vmesnika, ki je vgrajen. Medtem ko vsi podpirajo predvajanje vsebin prek omrežja in večina s plošč DVD ali CD, imajo le nekateri vgrajen vmesnik USB, bralnik pomnilniških kartic ali disk.
Zmotno je računati, da lahko s takimi centri (za razliko od sistemov HTPC) brskamo po spletu ali prebiramo e-pošto. To namreč ni mogoče, ne glede na to, da bi povezanost centra z domačim omrežjem (in naprej v internet) to sicer omogočala.
D-Link Wireless Media Player DSM-320RD
D-Link DSM-320RD je eden funkcionalno popolnejših večpredstavnih centrov. Poleg predvajanja večpredstavnih vsebin prek ožičene ali brezžične povezave (802.11 b/g) se lahko pohvali tudi s predvajalnikom DVD in bralnikom večine danes priljubljenih vrst pomnilniških kartic.
V paketu je priložena večina potrebnih kablov in ustreznih prilagojevalnikov za povezovanje s televizorjem in glasbenim sistemom. Paleta priključkov je precej obširna, želeli bi si edino kakšno obliko digitalnega izhoda za priklop sodobnih naprav. Priložen daljinski upravljalnik je sicer zanimivo oblikovan, a je prepoln med seboj vse preveč podobnih tipk, kar znatno otežuje upravljanje v temi. Za povrh so tipke neodzivne, daljinec pa deluje le, če ga natančno usmerimo proti predvajalniku.
Ob prvem zagonu nas naprava povpraša po načinu povezovanja v omrežje (žično/brezžično) in z nekaj lovljenja po nastavitvenem menuju se je večpredstavni center uspešno povezal v naše brezžično omrežje. Sledi namestitev priložene programske opreme v računalniku in določitev poti do diskovnih vsebin, ki jih želimo predvajati (avdio, video, statični posnetki). Če imamo v omrežju več računalnikov, lahko DSM-320RD predvaja vsebino iz vseh, vendar le iz enega hkrati. Izbiro pravega je treba opraviti ročno v nastavitvah predvajalnika.
Nekaj težav nam je povzročala povezava med centrom in računalnikom, saj se je večkrat prekinila; pomagal je šele vnovični zagon centra. Center je sicer priporočljivo imeti ves čas prižgan, ker vklop traja skoraj celo minuto... Naprava zna predvajati večino danes razširjenih zapisov (DVD, XviD, mp3, ogg, wma, jpg, png, ...) iz poljubnega vira: s pomnilniških kartic, DVD oz. CD ali prek žične ali brezžične omrežne povezave.
Pri sami uporabi centra smo naleteli na kar nekaj težav. Sicer lepo oblikovan vmesnik pri večjem številu glasbenih ali video datotek postane opazno počasnejši in nepregleden. Video posnetki so pogosto predvajani z napačnim razmerjem stranic (t. i. "aspect ratio"). Poleg tega naprava ne podpira prikazovanja podnapisov pri predvajanju DivX ali XviD, temveč le pri predvajanju filmskih plošč DVD. Zna pa predvajati internetne radijske postaje, ki delujejo v okviru storitve Live365.com. Škoda le, da je večina (boljših) postaj plačljivih (D-Link sicer prilaga kupon za enomesečno brezplačno rabo), druge, neplačljive, pa pogosto ne delujejo.
Velja omeniti, da je v spletu na voljo brezplačna programska oprema TVersity (www.tversity.com), ki lahko nadomesti priloženi program MediaLink. Poglavitna prednost je v možnosti prekodiranja tistih vrst zapisov, ki jih DSM-320 v osnovi ne zna predvajati. Nadvse uporabna možnost TVersityja je tudi možnost predvajanja pretočnih vsebin, ki so na voljo v internetu, kot npr. radijske in tv postaje v živo.
V celoti gledano, nas D-linkov večpredstavni center ni preveč prepričal. Med uporabo smo naleteli na vse preveč sicer majhnih težav, ki neveščim uporabnikom onemogočajo brezskrbno in predvsem preprosto rabo. Prav to pa naj bi bila ena ključnih prednosti teh naprav in DSM-320 ni povsem dorasel tej nalogi.
D-Link Wireless Media Player DSM-320RD
Kaj: Brezžični večpredstavni center s predvajalnikom DVD in bralnikom pomnilniških kartic.
Spletni naslov: www.dlink.com.
Prodaja: Xenya, www.xenya.si.
Cena: 79.900 tolarjev.
Za: Obsežen nabor zmogljivosti, bralnik pomnilniških kartic.
Proti: Neroden daljinski upravljalnik, počasno delovanje, težave pri predvajanju nekaterih zapisov datotek.
BuffaloTech LinkTheater PC-P3LWG/DVD
Izdelek podjetja Buffalo je na moč podoben prej opisanemu centru D-Link. Navzven ju loči predvsem to, da ni bralnika pomnilniških kartic, zato pa ima vhod USB. Nanj je mogoče priključiti pomnilniški ključ USB ali zunanji disk USB in nato vsebino (slike, glasbo, videoposnetke) predvajati neposredno iz tega vira. Priklop v domače omrežje je mogoč tako prek ožičenega kot tudi brezžičnega vmesnika.
Uporabniški vmesnik je nekoliko špartanski. Tako kot D-Link ima tudi Buffalov izdelek nekaj težav s preglednostjo in odzivnostjo pri bolj številni zbirki večpredstavnih datotek. To težavo lahko nekoliko omilimo z večjo urejenostjo na disku računalnika (t. i. "playlists" oz. seznami predvajanih pesmi).
Sama uporaba predvajalnika je razmeroma preprosta. Vklop traja kakšne pol minute, kar ni malo. Po vklopu nam ponudi razpoložljive vire predvajanja (DVD, omrežna vsebina, vmesnik USB), omenjena osnovna stran je ves čas dosegljiva prek tipke "home" na daljinskem upravljalniku. Daljinec ni nič posebnega. Je nekoliko bolj pregleden kot tisti pri D-linku, vendar njegova uporaba zaradi ne preveč intuitivne razporejenosti tipk ni ravno prijetna.
LinkTheater ima podobne težave kot D-Linkov center tudi pri predvajanju vsebin. Ne podpira prikazovanja podnapisov pri filmih DivX ali XviD, niti kadar jih predvajamo s plošč CD ali DVD. Izbor internetnih radijskih postaj je sicer pester, vendar izbiranje med njimi poteka v nadvse nepreglednem vmesniku. Poleg tega smo tudi tu naleteli na kar nekaj postaj, ki niso hotele delovati. Težav z razmerjem stranic pa tokrat nismo zasledili.
Buffalov izdelek je tako v dobrem kot tudi v slabem nadvse podoben izdelku D-Link. Prav zato moramo tudi za LinkTheater zapisati, da gre za ne povsem zrel izdelek, pri katerem gre računati na občasne neprijetnosti pri vsakdanji rabi.
BuffaloTech LinkTheater PC-P3LWG/DVD
Kaj: Brezžični večpredstavni center s predvajalnikom DVD.
Spletni naslov: www.buffalotech.com.
Prodaja: PC Hand, www.pchand.si.
Cena: 67.670 tolarjev.
Za: Obsežen nabor zmogljivosti, priključek USB.
Proti: Nepregleden vmesnik, neroden daljinec.
Kiss DVD Player DP-1500
Dansko podjetje Kiss, ki je pred kratkim prešlo v last naveze Cisco - Linksys, je postalo znano predvsem po prvih predvajalnikih DVD, ki so podpirali tudi predvajanje DivX. DP-1500 je torej predvsem dober predvajalnik vsebin DVD/DivX, vendar ga v razred večpredstavnih centrov postavlja vgrajen (ožičeni) omrežni vmesnik.
Gre za minimalistično oblikovan predvajalnik, ki je ožji kot običajne A/V naprave. Priloženi daljinec je boljši kot pri doslej opisanih izdelkih, za še lažje prepoznavanje posameznih tipk pa bi pri Kissu lahko uporabili različne barve tipk. Omrežna povezava je v osnovi le ožičena, za doplačilo pa lahko dokupimo ustrezen vmesnik Wi-Fi, ki napravo osvobodi omrežnega kabla.
Predvajalnik se zažene praktično v trenutku, kar je nadvse pohvalno. Vmesnik ne ponuja veliko možnosti, a je ravno zato pregleden in ga je enostavno uporabljati. Dobra je podpora radijskim postajam, saj je uporabljen sistem Shoutcast, enak kot ga uporablja priljubljeni predvajalnik Winamp. Izbiramo lahko med več tisoč brezplačnimi radijskimi postajami, ki so zgledno urejene po zvrsti in priljubljenosti, predvajalnik pa si zna zapomniti nekaj izbranih priljubljenih postaj.
Tudi predvajanje vsebin s plošč DVD ali CD ni od muh. Omogoča namreč prikazovanje podnapisov s šumniki tako pri predvajanju DVDjev kot tudi pri predvajanju datotek DivX/XviD. Podnapisi delujejo tudi pri predvajanju večpredstavnih vsebin prek omrežja. Edini pogoj je, da je besedilna datoteka s podnapisi poimenovana enako kot datoteka .avi, ki jo predvajamo. Naknadna ročna izbira podnapisov namreč ni možna.
Priložena programska oprema za okolje Windows se imenuje PC-Link in omogoča osnovno funkcionalnost. Zahtevnejši uporabniki lahko v spletu najdejo številne alternativne različice za različne operacijske sisteme. Prav uradna in tudi neuradna spletna podpora pa je za izdelke Kiss med najboljšimi - pozna se, da je Kiss že dalj časa dejaven na tem področju.
Kiss DP-1500 je tako eden boljših večpredstavnih centrov, ki mu do popolnosti manjka le bralnik pomnilniških kartic ali možnost priklopa zunanjih pomnilnih naprav prek vmesnika USB. Pomemben dejavnik je tudi razmeroma ugodna cena.
Kiss DVD Player DP-1500
Kaj: Večpredstavni center s predvajalnikom DVD in možnostjo brezžične povezave.
Spletni naslov: www.kiss-technology.com.
Prodaja: Avtera, www.avtera.si.
Cena: 39.990 tolarjev.
Za: Zmogljivost, hitrost delovanja, prikazuje podnapise, dobra podpora v spletu, dokaj ugodna cena.
Proti: Ni vmesnika USB ali bralnika pomnilniških kartic.
Kiss DVD Player DP-558
Kiss DP-558 je zmogljivejši brat DP-1500. Predvsem je večji, saj je polne širine (43 cm), tako kot običajne hi-fi komponente. Poglavitna razlika je vgrajeni disk velikosti 80 GB, ki je pri delovanju praktično neslišen. Nanj lahko v več različnih stopnjah kakovosti posnetkov snemamo vse televizijske kanale, ki jih "ulovimo" prek vgrajenega tv tunerja, zajem video signala pa je mogoč tudi prek preostalih (analognih) vhodov na zadnji strani predvajalnika.
Uporabniški vmesnik je enak kot pri DP-1500, torej dovolj pregleden in preprost za uporabo. Daljinski upravljalnik se od tistega pri DP-1500 razlikuje le po nekaterih dodatnih tipkah, namenjenih izkoriščanju snemalnih možnosti naprave. Snemanje na vgrajeni disk lahko sprožimo kadarkoli med ogledom tv vsebin. Disk lahko napolnimo tudi z vsebinami, ki jih nanj pretočimo prek (le) ožičenega omrežnega vmesnika. Škoda le, da ni možno snemanje internetnih radijskih postaj, katerih izbira je enako pestra kot pri šibkejšem vrstniku.
Impresiven je tudi pogled na zadnjo stranico predvajalnika, saj je nabita z različnimi vhodi in izhodi. Poleg običajnih (SCART, kompozitni, S-video) je tu tudi antenski vhod in izhod, česar bodo veseli predvsem lastniki starejših tv sprejemnikov brez možnosti priklopa zunanjih naprav.
Izkušenost podjetja Kiss s predvajalniki DVD se izkaže tudi pri DP-558. Predvajalnik namreč nima večjih težav s predvajanjem vsebin DVD ali tistih s stiskanjem MPEG4 (DivX, XviD), prav tako nima preglavic s podnapisi.
Programska oprema KissLink je enaka za vse predvajalnike tega izdelovalca, zato tudi tu velja, da je v spletu na voljo več alternativnih programskih paketov. Pri tem bi izpostavili program FreeKiss, ki je brezplačen in omogoča nekaj dodatnih možnosti.
DP-558 je torej eden popolnejših izdelkov s tokratnega preizkusa. Popolnost pa kazi razmeroma visoka cena.
Kiss DVD Player DP-558
Kaj: Večpredstavni center s predvajalnikom DVD in vgrajenim 80 GB diskom.
Spletni naslov: www.kiss-technology.com.
Prodaja: Avtera, www.avtera.si.
Cena: 125.990 tolarjev.
Za: Zmogljivost, hitrost delovanja, prikazuje podnapise, dobra podpora v spletu, vgrajeni disk.
Proti: Cena, omejitve pri snemanju vsebin.
Philips Streamium SL400i Media Center.
Philips SL400i je nekoliko manj zmogljiv predstavnik večpredstavnih centrov. Je namreč edini, ki večpredstavne vsebine predvaja izključno prek vgrajenega ožičenega ali brezžičnega vmesnika ethernet. Odlika pa je vsekakor velik in pregleden petvrstični zaslon, ki ves čas ponuja številne informacije. Informiranje je celo tako dobro, da za nekatere zmožnosti (npr. predvajanje internetnih radijskih postaj) sploh ni treba prižigati televizorja, temveč lahko postajo izberemo tudi samo z uporabo daljinca in omenjenega zaslona. Daljinec je sicer eden boljših na tokratnem preizkusu.
Televizor vsekakor potrebujemo ob prvi vključitvi naprave. Streamium namreč zahteva vpis naslova elektronske pošte, to pa opravimo prek daljinca s številčnimi tipkami, podobno kot pri mobilnih telefonih. S tem postopkom registriramo svoj center in ustvarimo uporabniški profil. Če nimamo dostopa do interneta, lahko postopek registracije preskočimo in vseeno uporabljamo možnosti predvajanja večpredstavnih vsebin iz računalnika. Z registracijo pa pridobimo še možnost predvajanja radijskih postaj v živo in shranjevanje nekaterih drugih nastavitev. Ustvarimo lahko več profilov, npr. za vsakega posameznega člana družine, v katere se nato hranijo osebne nastavitve (seznam priljubljenih radijskih postaj, videz uporabniškega vmesnika itd.).
Zmožnosti predvajanja so zgolj povprečne. Število podprtih zapisov je precej obsežno, razen filmskih plošč DVD. Streamium sicer zna predvajati posamezne datoteke vrste .vob s plošč DVD, stisnjene z MPEG2, ne pa filma kot celote. Pri predvajanju datotek XviD bomo morali napeti ušesa, saj Philips ne prikazuje podnapisov. Se pa SL400i odkupi s preglednim predvajalnikom avdio posnetkov. Tudi sicer je preglednost in odzivnost celotnega uporabniškega vmesnika ena boljših, če že ne najboljša izmed preizkušenih.
Philips Streamium SL400i Media Center.
Kaj: Brezžični večpredstavni center.
Spletni naslov: www.streamium.philips.com.
Prodaja: PC-hand, www.pchand.si.
Cena: 40.270 tolarjev.
Za: Zmogljivost, dober zaslon, možnost več uporabniških profilov.
Proti: Predvajanje vsebin le prek omrežja.