Večprstni konflikt

Če je še kdo dvomil, da so mobilne naprave prihodnost (osebnega) računalništva, bo nove dokaze za to našel v odkritem konfliktu še včerajšnjih zaveznikov, ki ju je razdvojila prav sočasna ponudba sodobnih mobilnih naprav.

Prav nikakršnega dvoma ni, da je Apple leta 2007 z internetnim terminalom, ki mu je pač zaradi večje priročnosti pripel še mobilni telefon, začel popoln preobrat v mobilni industriji, ki pa tudi nekaj let kasneje še ni odgovorno odrasla po željah verjetno več milijard uporabnikov. Miniaturna naprava, ki je vedno povezana v svet, ve, kje smo, pozna naše stike in nam omogoča zajem najrazličnejših vsebin (besedila, zvoka, slik, videa ...), je ultimativni osebni računalnik. Že današnja ponudba aplikacij za sodobne pametne telefone, kot tem mobilnim napravam rečemo bolj zaradi vztrajnosti kot zaradi resnične narave njihove rabe, prinaša navdušujoče zglede, jutri pa še številna zanimiva presenečenja. Le zgled, ki bi še nedavno sodil v domeno znanstvene fantastike: z mobilnim telefonom posnamemo sliko jedilnika v nam neznanem jeziku, ta pa nam izgovori njegovo vsebino v nam znani govorici. To je le ena od zanimivih storitev na stiku globalno brezžično povezanega mobilnega računalnika in mogočnega oblaka.

Oblak pa je nekaj, kar navadno povezujemo z internetnim velikanom, Googlom. V razmeroma kratkem času so ustvarili mogočno infrastrukturo s storitvami, ki ustvarjajo vedno večji odstotek celotnega internetnega prometa. Tako jih ni mogel zaobiti niti Apple, ki je v partnerstvu z Googlom ponudil nekaj najbolj zanimivih aplikacij prvega iPhona, kot je npr. zemljevid. In zakaj bi jih zaobšel? Google je svoje storitve ponujal vsem ponudnikom mobilnih naprav, razvija in brezplačno ponuja programe za najrazličnejše mobilne sisteme, poleg tega pa še plačuje za promet, ki ga iskalniku pripelje določen ponudnik, kar naj bi samo Applu z njegovimi namiznimi in mobilnimi sistemi skozi privzeti iskalnik prineslo več deset milijonov dolarjev na leto.

Vendar je Google vmes razvijal tudi lastno mobilno vizijo. Ker je njihova poslovna strategija še zmeraj neločljivo povezana s prometom, ki ga prejme iskalnik in druge, večinoma brezplačne in z oglasi podprta storitve, ne zamudijo več nobene priložnosti, da bi okrepili svoje zaledje. Tako so se po letih mencanja končno spustili v odprt boj z Microsoftom, najprej s pisarno v oblaku, potem z lastnim spletnim brskalnikom, letos pa naj bi dočakali tudi Googlov operacijski sistem za osebne računalnike. A trenutno je eno najbolj vročih področij računalništva mobilnost in zanjo ima Google izjemno rešitev, ki jo je začel razvijati po nakupu družbe Android.

Google želi, da so naprave za dostop do internetnih storitev čim bolj odprte, in uporabnikov ne omejuje v izbiri aplikacij zanje, saj meni, da bodo s tem množično uporabljali prav njegove rešitve. V tem smislu so na svoji strani vrgli rokavico z Applovo zavrnitvijo aplikacije Google Voice za iPhone. Apple so zatožili ameriškemu regulatorju, hitro pripravili alternativno različico, ki omogoča večino storitev skozi spletni vmesnik, ki ga Apple ne nadzira tako striktno, ter v napravah z Androidom, tudi tistih, ki se prodajajo v ZDA, odpravili programsko zaporo, ki je preprečevala upravljanje z večkratnim dotikom, kar je patentirana tehnologija Appla. Vse skupaj je Applov šef Steve Jobs vzel za osebni napad nanj in povzročilo je odkrit konflikt, katerega trenutni vrhunec je Applova tožba proti ključnemu Googlovemu partnerju, tajvanskemu podjetju HTC, ki je izdelalo prvi mobilnik z Androidom in je tudi izdelovalec modela Nexus One, ki ga Google prodaja pod lastno blagovno znamko. Jobs Googlu in še posebej direktorju Schmidtu zameri, da je pokradel najboljše zamisli in vstopil v posel, ki "pripada" Applu, kar je težka obtožba, saj je Schmidt še nedavno sedel celo v Applovem upravnem odboru. To je bilo v časih, ko je nastajajoči Android kazal, da bo še en klon naprav Blackberry, a je izjemno prilagodljiv in mu je hitro uspelo nadoknaditi vse zamujeno v primerjavi z iPhonom, velika množica izdelovalcev strojne opreme, ki ga podpira, pa praktično vsak dan predstavi novo, še bolj zmogljivo in zanimivo napravo. Še huje, zdi se, da bo tudi novi iPad, še preden bo dobro zaživel, pričakala kopica posnemovalcev, ki jih bo v ozadju spet krmilil Android. Apple svojo strojno in programsko opremo drži v železnem prijemu in ima to za svojo bistveno konkurenčno prednost, saj lahko v drobcih izpili vse poglede uporabniške izkušnje, zaradi česar se je na sodobnih napravah odrekel celo Adobovemu Flashu, ki je sicer v (namiznem) spletu vsenavzoč. Google po drugi strani Android naravnost podarja, na voljo je z odprto kodo, ki jo lahko prosto in brezplačno prilagaja vsak ponudnik strojne opreme, nekaj plačila in upoštevanja pravil zahtevajo le, če želi ponudnik na napravo namestiti Googlove aplikacije ali jo oglaševati kot skladno z Googlovo vizijo mobilnosti. V želji po odprtosti so se celo spustili v prodajo samih naprav (čeprav jih izdeluje HTC), kar je precejšnja novost na ameriškem mobilnem trgu, ki živi predvsem od dolgoročnih naročniških vezav pri specifičnem operaterju, ki celo zahteva specifično brezžično tehnologijo. Ta model prodaje je žal prevzel tudi Apple, ki mu je vezava na ponudnika AT&T prinesla že veliko slabe reklame, s prihodom sodobnih Androidov k največjemu ameriškemu mobilnemu operaterju, Verizonu, pa se izpostavlja tudi kot slaba poslovna odločitev. Nedavno je bila objavljena šokantna statistika, da je Motorolin Droid za Verizon zasenčil celo neverjetni uspeh iPhona, saj so ga v prvih 74 dneh prodali v več primerkih!

In kaj zdaj? Bo Apple kot z grafičnim vmesnikom za osebne računalnike tudi pri mobilni revoluciji zaigral svojo vlogo pionirja in bo obsojen na tržno nišo? Današnji Apple je mogočnejši kot kdaj prej, toda svet visoke tehnologije je muhast, kot že dolgo ne. Rožljanje s patenti pa je znak obupa (glej SCO) in Applu ne prinaša nič drugega kot slabo reklamo. Če bodo pozabili na osebne zamere in se osredotočili na izboljševanje svojih revolucionarnih naprav, imajo še vedno veliko prednost, predvsem zaradi stotin milijonov uporabnikov z aktiviranimi kreditnimi karticami, s katerimi kupujejo vsebine v Applovi trgovini. A konkurenca bo vedno tu in premagati jo bo mogoče le z vedno boljšo tehnologijo. Ob tem pa ne bi bilo odveč, ko bi jo tudi ustrezno odprli. Ne glede na to, da je poln nadzor mobilne naprave pomemben za povprečnega uporabnika, pa bo glasna, napredna manjšina, z njimi pa tudi razvijalci, vedno raje sprejela bolj odprto napravo, ki omogoča več svobode in ustvarjalnosti. Razvijalci pa so tisti, ki izdelajo ubijalske aplikacije, zaradi katerih napravo kupijo tudi povprečni uporabniki.

Nedavno je bila objavljena šokantna statistika, da je Motorolin Droid za Verizon zasenčil celo neverjetni uspeh iPhona, saj so ga v prvih 74 dneh prodali v več primerkih!