Velik ali majhen?

Mobilni telefoni se že dolgo časa ne uporabljajo zgolj za opravljanje klicev in pošiljanje sporočil SMS. V ospredje namreč stopa uporaba interneta in razne večpredstavne vsebine. Na podlagi tega se razmere na trgu spreminjajo, saj je med uporabniki vedno več povpraševanja po mobilnikih z velikimi oziroma večjimi zasloni. In čeprav imajo slednji kar nekaj prednosti, jih pesti tudi nekaj slabosti.

Prednosti

1. Zmogljivost

Večji mobilni telefoni sodijo danes med zmogljivejše na trgu. Izdelovalcem je namreč na voljo veliko več dodatnega prostora, kamor lahko stlačijo vse potrebne komponente. Delovanje mobilnika je zato precej hitrejše, to med drugim omogočata predvsem boljši oziroma zmogljivejši procesor in več delovnega pomnilnika.

2. Igranje iger

Večji zaslon mobilnika uporabniku ponuja boljšo igričarsko izkušnjo. Pri novodobnih mobilnih igricah najdemo vsa potrebna krmila kar na zaslonu, zato je te igre na večjem zaslonu veliko lažje in bolje igrati. Velik zaslon pa je med drugim zmožen prikazati tudi več vsebin. To prinaša precej prednosti, saj boste med drugim vsi ljubitelji jeznih ptičev (Angry Birds) lažje zadeli tarčo.

3. Glasba in video

Uporabniki danes svoje mobilnike uporabljajo tudi za gledanje filmov, branje e-knjig in pa, seveda, za brskanje po spletu. Za vse omenjeno je več kot dobrodošel velik zaslon, na katerem si je precej bolj zabavno ogledovati razne video vsebine. Lažje in preprosteje je tudi brskati po spletu, saj je pri tem manj tako imenovanega "scrollanja", še posebej na tistih straneh, ki niso optimizirane za mobilne naprave.

4. Navigacija

Na potovanjih je dober navigacijski sistem nepogrešljivo orodje. Pri iskanju prave poti, tako pri vožnji z avtomobilom kot tudi pri hoji po večjem mestu, vam bo sistem GPS prav gotovo prihranil nekaj časa in predvsem živcev. Ob pomoči velikega zaslona postane uporaba navigacije na pametnem telefonu precej bolj preprosta in predvsem prijetnejša za uporabnika.

Slabosti

1. Velikost/Prenosljivost

Sama velikost mobilnika marsikateremu uporabniku povzroča precej preglavic, saj ga zelo težko pospravi v žep, oziroma ga nosi s seboj med sprehodom po mestu. Še posebej v toplejših mesecih leta, ko smo temu primerno oblečeni. Mobilnik tipa Samsung Galaxy Note boste tako morali večkrat prenašati kar v rokah ali pa se bo med skupnim sprehodom znašel v torbici vaše boljše polovice.

2. Uporaba

Delo z večino velikih mobilnikov, ki jih danes najdemo na trgu, je lahko precej neprijetno. Velikost naprave namreč ne omogoča uporabe s samo eno roko, kot smo vajeni pri malce manjših mobilnikih. Seveda je to odvisno tudi od velikosti vaših rok, vendar se med nami najde le peščica tistih, ki lahko brez večjih težav zgolj z eno roko upravljajo mobilnike, kot so LG Vu, Samsung Galaxy Note in podobni.

3. Cena

Kot omenjeno, se veliki pametni telefoni večinoma ponašajo z vrhunskimi specifikacijami, to pa ima seveda svojo ceno. Za tak mobilnik boste morali odšteti kar zajeten kupček denarja, saj velik zaslon skupaj z najsodobnejšimi komponentami ni najprijaznejši do denarnice. Cene najnovejših in najzmogljivejših mobilnikov v tem segmentu zlahka presežejo 600 evrov.

4. Čas delovanja

Zaslon in zmogljivost velikih pametnih telefonov terjata svoj davek na anatomiji baterije. Ta je v primerjavi s tisto v manjših mobilnikih sorazmerno slabša, saj moramo svojo mobilno napravo ob zmerni rabi polniti praktično vsak dan. Prav anatomija baterije pa je izjemnega pomena za uporabnike in velikokrat vpliva na njihovo končno odločitev o nakupu.

Kako smo preizkušali?

Telefoni, ki smo jih dobili na preizkus, se vsi vrtijo okoli naslednjih strojnih specifikacij. Procesor ima ponavadi eno jedro in računa pri gigahertzu, pomnilnika je 512 megabajtov, notranjega pomnilnika pa 4 GB. Te specifikacije so bile pred dvema letoma vrh androidne ponudbe in s podobnim motorjem je takrat prišel na trg Googlov Nexus S. Ta ima sedaj nameščen čisti Android 4.1 brez kakršnihkoli preoblek in ravno to napravo smo imeli poleg kot primerjalni telefon na preizkusu. Seveda pri vsakemu izmed telefonov ne gre za popolnoma enako drobovje, a se hitro vidijo malenkosti, ki so posledica programerskega znanja izdelovalcev. Ti zaradi želje po prepoznavnosti svojih izdelkov prek Androida lepijo preobleke, ki so dostikrat glavni razlog za težje delovanje naprave. Pri nekaterih (HTC) so tudi glavni razlog, da telefon ne prejme naslednje različice Androida, ker preobleka potrebuje preveč pomnilnika.

Vsakega od telefonov smo vsaj dva dni uporabljali kot svojo primarno žepno napravo. Preden smo ga vzeli od doma, smo preverili, ali so na voljo posodobitve (to je še kako prav prišlo pri Xperii J) ter namestili nekaj iger in bolj priljubljenih programov. Poleg tega smo naredili še par fotografij in se povezali z našim Google računom, tako da je ta prenesel v telefon vse podatke, tudi fotografije, ki živijo v Googlovem oblaku. To početje naj bi telefon oziroma operacijski sistem vsaj malo "postaralo" in mu dalo nekaj balasta.

Na koncu smo izklopili tudi vse možne gradnike (angl. widgets), ki so najbolj požrešne instance pomnilnika, in na vsakem telefonu ohranili le tisto za vreme. Prav izklapljanje gradnikov je prvi nasvet za vse potencialne kupce cenejših Androidov. Razlike v gladkosti delovanja so ob izklopu navlake prav neverjetne in pri nekaterih telefonih pomenijo mejo med uporabnostjo in grozno zatikajočo izkušnjo.

Desire C

Prvi konkurent med manjšimi telefoni na preizkusu je HTC Desire C, ki se prav tako drži kalupa, opisanega pri napravi Galaxy Mini 2. Tako smo zopet priča fotoaparatu brez bliskavice in ločljivosti zaslona 320 × 480 pik. Desire C se po zaslonu malce razlikuje od Minija in Xperie Tipo, saj je nekoliko večji in meri po diagonali 3,5 palca.

HTCjev telefon ima nekoliko šibkejši procesor, ki pa po zaslonu brez težav meče Android 4.0. Prav slednji je dokaz, kako daleč je napredoval Googlov operacijski sistem in kakšno medvedjo uslugo si dela Samsung z vztrajanjem pri Gingerbreadu. Tako lahko na Desire C namestimo brskalnik Chrome, ki sedaj že toliko vodi pred privzetim androidnim brskalnikom, da njegov manko pomeni občutno slabšo izkušnjo brskanja po spletu.

Vsi štirje manjši telefoni na preizkusu skušajo v ospredje svoje funkcionalnosti poriniti poslušanje glasbe. Poleg prominentnega mesta predvajalnika glasbe na začetnem zaslonu ima Desire C še enega aduta, in sicer povezavo z izdelovalcem slušalk Beats audio. Ta naj bi zagotavljal boljši zvok in višjo kakovost priloženih slušalk.

Pohvaliti gre tudi izdelavo telefona, kar je že tradicionalna odlika HTCjevih naprav. Tudi Desire C je narejen iz materiala, ki je kombinacija plastike in gume in v roki deluje trdno in všečno.

Prav tako je HTC z modelom One X vzpostavil red pri postavitvi in funkcionalnosti gumbov na sprednji stranici zaslona. Trije gumbi tako zrcalijo funkcionalnost privzetih programskih gumbov v Androidu. To pomeni, da ni več posebnega gumba za iskanje. Prav tako desni gumb prikliče vse odprte programe in ne menuja.

Če kupujemo pametni telefon za najmlajše, je najbolje izbirati med Xperio Tipo in Desire C. Mi dajemo prednost slednjemu.

HTC Desire C

Pametni telefon

Cena: 200 EUR brez vezave. Mobitel/Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Izdelava, Android 4.0.

Proti: Ni bliskavice, kak procesorski megahertz več ne bi škodil.

Galaxy Ace

Ace je bil poleg manjše različice HTCjevega Desireja prvi poceni pametni telefon, ki je Android približal tudi tistim brez sredstev za nakup dražjih naprav, ki so se bojevale z iPhonom. Nizka cena in solidna uporabniška izkušnja sta zagotovili visoke prodajne številke, tako da je Samsung telefonu pričakovano poskušal podaljšati življenjsko dobo in izdal posodobljeno različico. Življenje naj bi se telefonu podaljšalo predvsem po zaslugi za odtenek povečanega takta procesorja, ki sedaj deluje pri 832 megahertzih. To je za borih 32 megahertzev več kot prvotna različica telefona, ki že takrat ni blestela po hitrosti. Telefon smo za konec tedna posodili uporabnici, katere telefon je prvi Ace, in razen začetnega majhnega skoka v hitrosti ni bilo zaznati napredka. Omenjeni skok v hitrosti je seveda lažje pripisati telefonu, ki ga ne bremenijo podatki, ki se sicer naberejo po daljši rabi.

Gre za fizično skorajda nespremenjen telefon, ki ima na vrhu še vedno priključek microUSB. Tega je treba vsakič odpreti, to pa glede na poceni plastično zasnovo pokrova ni prijetno početje. Na vrhu je tudi vhod za slušalke, na strani pa dela družbo gumbu za vklop reža za vstavitev kartice microSD. Njen pokrov vliva še manj zaupanja kakor tisti na vrhu.

Na prednji stranici se Samsung drži svojega sistema treh gumbov, ki jih sestavljata gumba na dotik za nazaj in priklic menuja ter glavni fizični gumb za vračanje na začetni zaslon.

Recept starejše, a preverjene strojne opreme in Androida bi lahko bil zopet uspešen, če bi Korejcem uspelo v napravo namestiti novejšo različico Googlovega operacijskega sistema. Po prvem zagonu in dejstvu, da je telefon sporočil programsko posodobitev, je bil optimizem na mestu, saj bi Andorid 4.0 pomenil skok v kakovosti. Po posodabljanju pa se je številka operacijskega sistema ustavila pri 2.3.6, to pa leta 2013 preprosto ni več zadovoljivo.

Samsung Galaxy Ace

Pametni telefon.

Cena: 233 EUR brez vezave. Mobitel od 1 EUR naprej.

Za: Oblika.

Proti: Android 2.3.6., podhranjena strojna oprema.

Galaxy Ace Duos

Posodobljeni Ace je že nakazal pripravljenost Samsunga, da uspešno linijo naprav raztegne in skuša iz nje iztisniti še zadnjo kapljico dobička. Morda bi se na Ace Duos lahko bolj optimistično gledalo skozi prizmo izdelovalca, ki skuša preverjeno priljubljen telefon z zastarelo strojno in programsko opremo po čim nižji ceni ponuditi ljudem, ki uporabljajo dve kartici SIM. Takih kupcev je po svetu veliko, to dokazuje nenehen priliv teh telefonov neznanih, večinoma kitajskih izdelovalcev. Glavna lastnost Duosa je tako možnost uporabe dveh kartic SIM hkrati, kar lahko sklepamo že iz njegovega imena.

Duos je po strojni opremi na isti ravni kot prej opisani Ace, s to razliko, da je Samsung v Duos vgradil svetlejši zaslon, ki je ob neposredni primerjavi bolj prijazen do oči. Poleg same strojne opreme se je spremenilo tudi industrijsko oblikovanje, saj je vhod microUSB zdaj na spodnji strani (vhod za slušalke je ostal zgoraj) in nima več pokrova. Na stranici je tudi izginila reža za kartico microSD, ki se je skrila v notranjost telefona. Korejci so se lotili tudi lepotnih popravkov, ki sicer niso drastični, a naprava kot celota deluje bolj všečno in spominja na Ace 2.

Na telefonu žal teče Android 2.3.6, kar pomeni isto mero hitrosti in zatikanja kot pri Aceu. Edina dodana vrednost je uporaba dveh kartic SIM, ki jima lahko točno določimo, katere storitve mobilnih ponudnikov bosta opravljali. Lahko določimo uporabo podatkovnih storitev ene kartice in drugo uporabljamo le za klice in sporočila SMS.

Ko iz enačbe umaknemo uporabo dveh kartic SIM, telefon ostane le malce lepši Ace, to pa nikakor ni dovolj za uporabniško izkušnjo, ki jo lahko ponudi operacijski sistem Android.

Samsung Galaxy Ace Duos

Pametni telefon.

Cena: 309 EUR brez vezave. Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Zaslon.

Proti: Vse, kar je narobe z navadnim Galaxy Aceom.

Galaxy Ace 2

Po razočaranju pomlajenega Acea in različice Duos v imenu tokratnega Acea najdemo zaporedno številko 2. Upanje, da je Samsung prerezal vezi s prvotno različico, je bilo veliko in ob pogledu na strojne značilnosti je tudi kazalo tako.

Dvojka se ponaša z največ pomnilnika od vseh telefonov na tokratnem preizkusu, saj je 728 MB za 256 MB več, kot premore velika večina drugih naprav. Pohvalen je tudi dvojedrni procesor 800 MHz, saj ima pogon z dvema jedroma le še Xperia Sola. Samsungovi inženirji prav tako niso skoparili z zaslonom, ki je od originala napredoval tako po velikosti kot po ločljivosti. Pri merah 480 x 800 gre za resnično odličen zaslon, ki predhodnika pusti daleč zadaj.

Popravke je doživela tudi zunanjost - videti je, da oblikovalci poslušajo uporabnike, saj je vhod microUSB preseljen na spodnjo stranico, predvsem pa ga ne prekriva več plastični pokrov, ki je bil ena od glavnih zamer prvemu Aceu. V celoti gledano gre za lepši telefon bolj čistih linij in z vidika strojne opreme in industrijskega oblikovanja so v Samsungu dostavili dostojnega naslednika enega njihovih najbolj priljubljenih telefonov.

Toda skok v nastavitve žal pokaže, da je na telefonu še vedno Android 2.3.6., se pravi enaka različica, ki teče na nekaj let starem prvem Aceu. Delovanje je resda nekoliko bolj gladko, saj pomnilnik in procesor ne podlegata večjemu zaslonu, a je manko Androida s prvo številko 4 težko opravičiti. Slednje boli toliko bolj, ker vemo, da so Korejci sposobni na trg spraviti telefone kalibra Galaxy S 3 in Note 2. Omenjeni napravi sta paradna konja novejših različic Androida in ko k temu dodamo dejstvo, da Sony in HTC v svoje najcenejše telefone redno nameščata Sladoledni sendvič, je Gingerbread na Aceu 2 sramota. V času pisanja tudi ni bilo nikakršnih zanesljivih novic, da bo Samsung telefon nadgradil (le izjava PRovca njihove bolgarske Facebook strani, da bodo preskočili 4.0 in nadgradili neposredno na 4.1).

Samsung Galaxy Ace 2

Pametni telefon.

Cena: 310 EUR brez vezave. Mobitel/Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Zaslon, gladko delovanje.

Proti: Android 2.3.6.

Galaxy Mini 2

Mini 2 spada v posebno podkategorijo štirih telefonov (HTC Desire C, LG Optimus L3, Xperia Tipo) na tokratnem preizkusu, ki med seboj tekmujejo. Gre za najcenejše predstavnike na preizkusu, ki dajejo vtis, da so narejeni po istem kalupu. Vsi štirje imajo zaslone enake ločljivosti (320 × 480), njihovi fotoaparati pa ne premorejo bliskavice.

Ta rang telefona daje občutek, da gre za naprave, prirejene mlajšim generacijam, ki prvič vstopajo v svet pametnih telefonov. Ravno zato niso obremenjeni z nalogo, da morajo čim bolj približati izkušnjo paradnih konjev androidnega ekosistema, kar je glavna naloga drugih telefonov na preizkusu. Animacije so zaradi manjših zaslonov dokaj gladke, fotoaparati uporabni le v svetlih okoliščinah, vsi štirje modeli pa na začetnih zaslonih izpostavljajo predvajalnik za glasbo.

Mini 2 vendarle žal nadaljuje žalosten trend Samsungovih predstavnikov na teh straneh, saj telefon namreč tudi tokrat poganja Android 2.3.6. Ta je tudi glavni krivec za zatikajoče se delovanje ne glede na dejstvo, da ima Mini za 200 megahertzev bolj zmogljiv procesor kot HTC Desire C. Premikanje po zaslonih na tajvanskem telefonu je zavoljo Androida 4.0 dosti bolj prijetno.

Mini 2 preseneti z odlično izdelavo, s katero poseka druge Samsungove telefone v konkurenci. Pravzaprav gre z izjemo Xperie J za najbolje narejen telefon na preizkusu, ki je za povrh tudi všečno oblikovan.

Samsung je z novejšimi telefoni očitno končno dojel, da je najboljše mesto za vhod microUSB na spodnji strani telefona, sicer pa ostaja zvest oblikovanju celotne serije Galaxy. Ne glede na vrhunsko izdelavo je zopet toliko bolj boleča zastarela programska oprema, ki je pri dveh minikonkurentih na ravni.

Samsung Galaxy Mini 2

Pametni telefon.

Cena: 180 EUR brez vezave. Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Izdelava.

Proti: Android 2.3.6.

One V

Duhovni naslednik telefonov Hero in Legend je po premiku HTCja na blagovno znamko "One" postal One V. Kot njegova predhodnika ima na spodnji strani ukrivljeno brado, a je kljub temu nekaj razlik. Telefon je tanjši, s fizično večjim zaslonom in nekoliko drugačnih odtenkov. Še večje prenove pa je bila seveda deležna notranjost.

Zaslon meri 3,7 palca in sliko kaže pri ločljivosti 480 x 800. Izkoriščene so vse pike, saj so pod zaslonom tri značilne tipke, ki so mehansko kapacitivne, torej ločene od zaslona, a na trenutke neodzivne. Tako kot Desire C se tudi One V ponaša z napisom Beats Audio, vhod za slušalke pa najdemo poleg gumba za vklop, na zgornji stranici zaslona.

Vse skupaj krmili Android 4.0, nadgrajen s kožico Sense, ki ji je HTC zavoljo odzivnosti odstranil nekatere zmožnosti, ki jih imajo dražji modeli. Tako nas namesto sedem pričaka zgolj pet domačih zaslonov, prikrajšani pa smo tudi za marsikateri 3D učinek, na primer ob prehajanju med zasloni. Nekaj manj zmožnosti ima tudi sam Android, zaradi pomanjkanja sprednje kamere tako ne bomo mogli uporabljati prepoznave obraza za odklep zaslona.

Prednaložene programske opreme je tokrat na srečo manj kot v preteklosti, med aplikacijami so se znašle predvsem tiste za družabna omrežja in hitro sporočanje. Delovanje večine aplikacij je zadovoljivo - občasno zatikanje smo opazili le pri zahtevnejših, predvsem pa pri brskanju po spletu.

Gledano v celoti je HTC One V točno to, kar smo ob pogledu na tehnične specifikacije od njega pričakovali. Povprečen telefon z zmožnostmi, ki ne izstopajo v nobeni smeri. Po nekajdnevni rabi lahko izpostavimo tudi baterijo, ki je kljub razmeroma zahtevni rabi brez težav zdržala ves dan.

HTC One V

Pametni telefon.

Cena: 235 EUR brez vezave. Mobitel/Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Android 4.0.

Proti: Zatikanje med delovanjem.

Optimus L3

L3 ima tako kot Galaxy Mini 2 nameščen Android 2.3.6 in izdelovalčevi programerji posodobitve na Sladoledni sendvič ne nameravajo dostaviti.

Delovanje je dokaj tekoče, a 800 MHz procesor vseeno prevečkrat zaide v težave. Te se pojavljajo predvsem zaradi majhne količine pomnilnika (384 MB), ki v konkurenci prehiti le prvega Acea.

Oblikovno gre za najgrši LGjev telefon na preizkusu. To je posledica velike baterije, ki napravi preveč odebeli profil. Baterije v majhnih telefonih redko presežejo prostornino 1300 mAh, akumulator v Optimusu L3 pa je enak tistim iz večjih modelov (1500 mAh). Dodatna shramba elektrike se mu pozna in baterija zdrži dalj časa. Tudi materiali izdelave so višje kakovosti, ki v kombinaciji z debelino dajejo občutek neprebojnosti. Na spodnji strani je vhod microUSB, na zgornji pa vhod za slušalke in gumb za vklop in izklop. Pod zaslonom so trije gumbi v slogu Samsungove razporeditve, srednji je tudi na pritisk. Prav ta se zdi najšibkejša točka izdelave, saj je premehak in ne vliva zaupanja v daljše življenje.

Na zadnji strani je 3,2-megatočkovna kamera, ki ne sodi več v pametne telefone in bolj spominja na tiste iz desetletja starih aparatov. Odsotnost bliskavice je tako še večji problem, saj so slike v temačnih razmerah neuporabne.

V LGju so se svojega vstopnega modela lotili slabo, to dokazujejo trije podobni modeli na tokratnem preizkusu. Dva od njih imata nameščen Android 4.0, tako da je prisotnost Gingerbreada toliko večje razočaranje. Edini adut Optimusa L3 je večja baterija in posledično daljši čas delovanja. Vendar to ni dovolj, da bi ga bilo mogoče priporočiti in gre za aparat, ki si s Samsungovim pomlajenim Aceom deli zadnja mesta na tokratnem preizkusu.

LG Optimus L3

Pametni telefon.

Cena: 130 EUR brez vezave. Mobitel od 49 EUR naprej. Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Velika baterija.

Proti: Fotoaparat, Android 2.3.6.

Optimus L5

Kot kaže številka v imenu Optimusa L5, ta spada na sredino tokrat preizkušenih LGjevih modelov. To se pozna tudi na strojni opremi, ki je sicer boljša kot pri L3, a prešibka, da bi lahko dostavila podobno izkušnjo kot L7. Pomnilnika je sicer enako kot pri L7, a 512 megabajtom pomaga le 800-megaherčni procesor. Nižjo frekvenco so pri izdelovalcu opravičili z nižjo ločljivostjo in manjšo površino zaslona, a se enačba ni izšla. Delovanje se približa tistemu pri L7, vendar je vse skupaj videti dosti grše, saj zaslon tako po ločljivosti kot splošni kakovosti prikaza enostavno preveč zaostaja.

Industrijsko oblikovanje je na vseh treh Optimusih dokaj podobno, a sta zavoljo tanjšega profila lepa le L5 in L7. Industrijsko oblikovanje je ena od odlik korejskega izdelovalca, ki pa vendarle še vedno nima okusa pri grafičnem oblikovanju - ikone so namreč bolj podobne tistim v Samsungih kot pa tistim v izdelkih HTCja in Sonyja.

Na zadnji strani je 5-megatočkovni fotoaparat, ki je dosti slabši od tistega iz L7 in lepo pokaže, kako zavajajoč je lahko le podatek o količini megatočk. Slike so bolj podobne tistim iz manjšega Optimusa L3, a jim v temnih razmerah lahko pomaga vsaj bliskavica.

L5 poganja Android 4.0, a v spletu nismo zaznali novic, da bo telefon kdaj videl različico 4.1. Vsi podatki in celotna izkušnja tako kažejo na resničnega srednjega brata dveh telefonov, ki v ničemer ne izstopa in svoje delo opravlja podpovprečno. Očitno so v LGju računali na to, da bo podobnost Optimusa L5 z večjim in boljšim L7 pomagala, a je ta podobnost zelo prozorna. Ko sta oba ugasnjena, ju je zelo težko razločiti, ko pa ju enkrat prižgemo, L5 pokaže prave barve, ki so veliko bolj blede kot tiste pri L7.

LG Optimus L5

Pametni telefon.

Cena: 210 EUR brez vezave. Mobitel/Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Industrijsko oblikovanje.

Proti: Šibek procesor, fotoaparat.

Optimus L7

Strojna oprema Optimusa L7 je praktično enaka tisti iz Xperie J in HTCjevega modela One V. Procesor je gigaherčen in deluje s 512 megabajti pomnilnika, kar je skupna lastnost vseh treh telefonov. Prav tako je notranjega pomnilnika štiri gigabajte in fotoaparat premore tipalo s petimi megatočkami. Vse to je dovolj za solidno delovanje Androida 4.0, ki so ga pri LGju pustili pri miru. Preobleka Optimus se odlično obnese pri prehajanju med domačimi zasloni in skoki v nastavitve, a se zatika pri zagonu programov in predvsem brskanju. To je slabše kot pri Xperii J, kjer brskalnik Chrome lažje izrisuje spletne strani. Sicer je delovanje na domačih zaslonih na Sonyjevem telefonu malce počasnejše, a je zamik pri izvajanju programov na Optimusu toliko večji, da je kompromis Xperie J privlačnejši.

Zunanja podoba L7 je všečna, a materiali niso na taki kakovostni ravni kot pri One V in Xperiji J. Sicer gre za enake materiale kot pri Optimusu L5, a so tu zaradi velikosti naprave že pošteno na preizkušnji. To je posebej razvidno na zadnjem pokrovu, ki ima preveč hoda in ne daje trdnega občutka. Treba je omeniti še zaslon, ki izstopa po kakovosti, a ima manjšo gostoto točk kot tisti na Xperii J.

LG je že napovedal, da bo L7 dobil nadgradnjo na Android 4.1, in očitno so se z dano strojno opremo znašli bolje kot pri HTCju, ki na telefon One V ne bo spravil Jellybeana. Nadgradnja bo Optimusu nedvomno pomagala, saj bosta zagon in delovanje programov bolj gladka. To smo opazili že ob nadgradnji na Nexusu S, ki ima podobno strojno opremo. Kako se bo delovanje popravilo s prihodom nove različice Androida, bomo še videli, zaenkrat pa L7 za Xperio J zaostaja.

LG Optimus L5

Pametni telefon.

Cena: 230 EUR brez vezave. Mobitel od 1 EUR naprej.

Za: Zaslon, oblikovanje.

Proti: Izdelava, počasen zagon programov in brskanje.

Prestigio PAP4040 duo

PAP4040 na začetku razočara s postavitvijo gumbov pod zaslonom. Gre za enega od dveh telefonov (drugi je Huawei Vision), ki še vedno vztrajata pri štirih gumbih na dotik. Tu je plejada gumbov toliko bolj nerazumljiva, saj na telefonu teče Android 4.0. Ob prvem vklopu telefona nas dodatno prestraši uvodni filmček, ki spominja na D produkcijo in kipi od kiča.

Po začetnem nezadovoljstvu gredo stvari na bolje, saj se s strojno opremo telefon lahko postavi ob bok večini konkurentov na preizkusu. Z gigaherčnim procesorjem in 512 megabajti pomnilnika Android 4.0 krmili brez težav. Temu botruje tudi pametna odločitev, da na Androidu ni nobene posebne preobleke. Tako smo priča le dodanim stikalom za vklop in izklop nekaterih funkcij, ki pa operacijskega sistema ne upočasnjujejo. Delo z dvema vstavljenima SIM karticama je preprosto, vsaki pa lahko tudi določimo, katere storitve operaterja so na enaki ravni kot konkurenca. Čudi tudi odločitev, da bodo v operacijskem sistemu na voljo le trije domači zasloni, in nikjer nismo našli nastavitve, ki bi omogočala dodajanje novih. Prav tako je nemogoče izklopiti vibriranje, ki je opazno ob vsakem pritisku na gumb. To očitno postaja stalnica manj znanih izdelovalcev, ki v kombinaciji s slabimi motorčki za vibriranje dostavi nadležno izkušnjo. Slabi motorčki so sicer presenečenje, saj je telefon narejen iz dobre plastike, ki v roki daje občutek trdnosti.

PAP4040 duo je tako povprečna naprava, ki ga nekatere izdelovalčeve odločitve držijo nazaj, a če iščete poceni (telefon stane le 170 EUR) rešitev z dvema karticama SIM, vam lahko Prestigiova naprava rabi kot soliden sekundarni telefon.

Prestigio PAP4040 duo

Pametni telefon.

Cena: 170 EUR brez vezave.

Za: Android 4.0, izdelava, gladko delovanje.

Proti: Vibracije ob pritisku gumbov, zaslon.

Vision

Podjetje Huawei ima že kar nekaj tradicije pri izdelovanju komunikacijske opreme, po nekaterih podatkih gre celo za drugo največje telekomunikacijsko podjetje na svetu (predvsem po zaslugi velikega kitajskega trga). Vision po oblikovanju malce spominja na nekatere telefone podjetja HTC. Gre za razmeroma lepo oblikovan telefon, ki ima prijetno ukrivljeno zadnjo stran in zelo lepo sede v roko. Telefon ni prevelik, saj diagonala zaslona meri 3,7 palca. Pod zaslonom so žal štirje gumbi na dotik, kjer sta tako kot pri telefonu Prestigio zamenjana tista za nazaj in priklic menuja. Ta sistem bo vsem, ki so vajeni novejših androidnih smernic, povzročil nekaj zmede.

Huawei sicer Andorid pusti dosti bolj pri miru kot drugi izdelovalci, a je kljub temu prisotna aplikacija SPB Shell 3D Launcher, ki ponuja grafično impresivne možnosti menjave namizij, brskanje po programih in podobno. Vdelali so tudi nekaj manj posrečenih pridobitev, recimo neoriginalno (programsko) tipkovnico, ki je slabša od tistih na večini androidnih telefonov. Tudi sicer je sistem nekoliko bolj hroščat kot pri bolj uveljavljenih znamkah.

Samo delovanje telefona je večinoma zelo dobro, saj je naprava odzivna in hitra. V rabi je Qualcommov enojedrni procesor Snapdragon pri taktu 1 GHz, ki poganja veliko podobnih naprav. Pomnilnika je 512 MB, vključene pa so vse najbolj tipične funkcionalnosti, od GPS pa do digitalnega fotoaparata. Ta je podpovprečen glede na ločljivost (5 MP), sumimo, da je v rabi nekoliko starejše tipalo.

Visionu je cena v prosti prodaji padla za 130 EUR od začetne postavke 240 EUR. Huawei je oznanil, da nadgradnje na 4.0 ne bo, tako da Vision ostaja telefon z Gingerbreadom, in kot takega ga je nemogoče priporočiti.

Huawei Vision

Pametni telefon.

Cena: 209 EUR brez vezave. Mobitel od 1 EUR naprej.

Za: Oblikovanje, velikost in teža.

Proti: Hroščat. Andorid 2.3.

Xperia J

Xperia J je na prvi pogled zanimiva že zato, ker se ponaša z industrijskim oblikovanjem, ki smo ga pri japonskem izdelovalcu nazadnje videli pri Xperii Arc. Tako gre za atraktivno obliko, ki jo dopolnjuje resnično odlična izdelava. Od vseh naprav na preizkusu je Xperia J v povsem svojem razredu, saj tu ni govor o cenejših materialih, ki se prehitro znajdejo v telefonih tega cenovnega ranga.

Na prednji strani so pod štiripaličnim zaslonom trije gumbi, ki ne zrcalijo programskih gumbov Androida 4.0, tako da desni gumb prikliče nastavitve in ne vseh odprtih programov. Sladoledni sendvič je nameščen na telefon, a je prva iteracija počasna. Na srečo je Sony že izdal popravek, ki se nam ponuja prvič, ko se s telefonom povežemo v splet. Po posodobitvi gigaherčni procesor lažje zadiha in v sodelovanju s 512 megabajti pomnilnika dobro upravlja z Googlovim operacijskim sistemom. To je še toliko bolj očitno, ko se znebimo večine gradnikov (tako Sony prevaja besedo "widget"), s katerimi Japonci absolutno pretiravajo.

Medtem ko je zadnja stranica ukrivljena in daje telefonu samosvoj videz, na prednji strani preseneti zaslon, ki je glede na konkurenco vrhunski. Edini, ki mu lahko parira, je tisti iz Samsungovega Acea 2, a je ta v Xperiji bolj živih barv in še prijaznejši do oči.

Xperia J je tako najboljši presek elementov, ki so prisotni na vseh telefonih tega cenovnega razreda. Tako morda ne preseneča, da je telefon v prosti podaji najdražji v konkurenci, a je ob vezavi pri mobilnih operaterjih na voljo že od enega evra naprej.

Zameriti mu gre enojederni procesor, ki bi potreboval nekaj več moči, a so v Sonyju Android 4.0 očitno spoznali do te mere, da so ga spravili na solidno raven gladkosti. Predvsem pa je vzpodbudno to, da je Sony že potrdili, da letos prihaja nadgradnja na 4.1 Jellybean, ki bo s svojim projektom Butter telefonu dodal še dodaten skok v hitrosti.

Sony Xperia J

Pametni telefon.

Cena: 250 EUR brez vezave. Mobitel/Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Izdelava, Android 4.0 in že obljubljena nadgradnja na 4.1.

Proti: Enojedrni procesor.

Zlati Monitor

Poceni Androidi so vedno polni kompromisov in ponavadi za odtenek podhranjeni, tako da je izbira najboljšega vedno iskanje najmanjšega zla.

Telefoni so tokrat padli v dve grobi kategoriji. Posebno skupino je sestavljala četverca HTC Desire C, LG Optimus L3, Galaxy Mini2 in Xperia Tipo. Gre za aparate brez bliskavice in s šibkimi procesorji, ki pa niso imeli preveliko dela, saj so bili ustrezno nizke ravni tudi zasloni. Desire C in Xperio Tipo je poganjal Andorid 4.0 in sta lahko dober prvi pametni telefon za mlajše otroke. Nista pa to telefona, ki bi ju bilo mogoče priporočiti povprečnemu uporabniku, saj je kompromisov preveč.

Druga skupina telefonov je bolj raznolika in prvi pomemben razlikovalec je takt procesorja. Pri njem se je pokazalo, da je vsaj gigahertz nujen za gladko delovanje. Izjema je Galaxy Ace 2, ki ima 800-megaherčen procesor, a to nadoknadi z dvema jedroma. Drugi dejavnik, ki resnično loči naprave, je različica operacijskega sistema. Tu je prav neverjetno, da so na preizkusu telefoni z androidno različico 2.3.6. in glavni krivec za to je Samsung, ki je na tem področju zaspal. Konkurenti, ki imajo nameščen Android 4.0, bodo s posodobitvijo na 4.1 tako dobili še dodaten skok v delovanju.

Prvi resen kandidat za zlati Monitor je bil HTCjev One V, ki ne bo več nadgrajen in ga je zato težko priporočiti. Nato je tu Optimus L7, ki je pri prehajanju po domačih zaslonih zelo hiter, a mu zmanjka sape pri zagonu in delovanju programov. Nadgrajen bo na 4.1 in je zato njegova prihodnost svetlejša. Najbolje se med silnicami kompromisov znajde Xperia J, ki je po namestitvi prve posodobitve in izklopu gradnikov zelo soliden telefon. Pomagata mu tudi odličen zaslon in dobra izdelava. Ko bo na voljo še nadgradnja na 4.1, bo še toliko bolje. Zlati Monitor tako tokrat pripade Sonyjevi Xperii J.

Xperia Miro

Miro na papirju spada med Xperio Tipo ter model J in se tako tudi obnaša. 3,5-palični zaslon je dovolj majhen, da ne preobremeni 800-megaherčnega procesorja, ki s 512 megabajti pomnilnika upravlja z nameščenim Androidom 4.0. Na tem mestu je treba Sony pohvaliti, saj je očitno končno ujel ritem posodabljanja svojih telefonov, saj smo mu leta 2012 lahko prevečkrat očitali zaostajanje za konkurenco.

Miro po svojem oblikovanju ni tako všečen kot Xperia J, nižja cena se kaže tudi v kvaliteti izgradnje. Materiali sicer niso slabi, a ko je pri operaterjih za enako ceno na voljo model J, nakup Miroja postane manj smiseln. Varčevanje se kaže tudi v tem, da gumbi na prednji strani niso osvetljeni in se ob odklepu zaslona pod njimi prižge le šibka luč. Zvečer je bilo tako iskanje gumbov nadležno, to pa dodatno oteži dejstvo, da je med njimi veliko prostora in jih je prelahko zgrešiti. Očitno varčevalni ukrepi niso dosegli fotoaparata, ki premore 5-megatočkovno tipalo in bliskavico. Slike sicer niso odlične, a tipalo za to raven ni slabo in bliskavica se presenetljivo dobro obnese v temačnih razmerah.

Tako kot pri vseh Xperiah na preizkusu je Sonyjeva preobleka nad Androidom dvorezen meč, saj gre za lepo oblikovano nadgradnjo, ki pa se preveč zanaša na gradnike (widgete). Slednji vse prevečkrat pomenijo razliko med zatikajočo in gladko izkušnjo. Pravzaprav z gradniki pretiravajo vsi izdelovalci, tako da je izklop večine smotrna začetna poteza novih uporabnikov kateregakoli telefona. Miro je tako pred izklopom vseh gradnikov počasen telefon, ki ga njihova odstranitev zelo pohitri. Kot pri Xperiji J je Sony tudi za Miroja napovedal nadgradnjo na Android 4.1, kar bo malemu telefonu le še koristilo.

Sony Xperia Miro

Pametni telefon.

Cena: 180 EUR brez vezave. Mobitel/Simobil od 1 EUR naprej.

Za: Gladko delovanje po odstranitvi gradnikov.

Proti: Neosvetljeni gumbi na prednji strani.

Xperia Sola

Sola je svoje življenje začela kot telefon z Androidom 2.3. in v vmesnem času že prejela posodobitev na Android 4.0. Ta posodobitev bo zadnja, saj Jellybeana Sola ne bo videla.

Relativna starost se telefonu ne pozna, saj sta dvojedrni gigaherčni procesor in 512 MB pomnilnika brez težav poganjala že Gingerbread. Pravzaprav gre za strojno zelo dostojen kos strojne opreme in je edini telefon na preizkusu, ki ima vgrajenega 8 GB notranjega pomnilnika.

Na zadnji strani je 5-megatočkovna kamera, ki je sposobna video posnetke snemati pri 720p. Kamera je na vrhu sredine zadnje strani telefona in na stranici je dodaten gumb, ki omogoča slikanje. Tako lahko telefon držimo kot fotoaparat in slikamo, ne da bi se dotikali zaslona.

Prav upravljanje brez dotikanja zaslona je ena bolj poudarjenih funkcionalnosti tega telefona. Zaslon sicer meri v diagonalo 3,7 palca in sliko kaže pri 480 x 854 ter uporablja tehnologijo Floating touch, ki naj bi omogočala uporabo zaslona na dotik brez dejanskega dotikanja. To naj bi prišlo prav pozimi, ko nosimo rokavice in zasloni pritiskov ne zaznavajo. V praksi pa se Floating touch izkaže za dokaj neuporabnega, saj dotike načeloma slabo zaznava.

Šepa tudi izdelava, ki ni na ravni sestrske Xperie J in HTCjevih izdelkov. Zadnja stranica je bolj na ravni Xperie Tipo in Miro. To kaže na marketinško odločitev Sonyja, da boljše grajene telefone poimenuje z zaporedno črko, tiste iz cenejših materialov pa s polnimi imeni.

Sola ni več na voljo pri operaterjih, kar pomeni, da je treba zanjo odšteti 240 evrov, a to je občutno preveč. Tako je ovir za priporočitev nakupa preveliko. Sola je žal padla v nemilost Sonyja in njihovega nenehnega izdajanja novih modelov serije Xperia.

Sony Xperia Sola

Pametni telefon.

Cena: 240 EUR brez vezave.

Za: Dvojedrni procesor, 8 GB pomnilnika.

Proti: Izdelava, ne bo več posodobitev, cena.

Xperia Tipo

Tipo je zadnji od malega četverčka na tokratnem preizkusu in v tej kategoriji se obnese odlično. Za razliko od telefonov Samsung Mini 2 in LG L3 je tako kot v Desire C nameščen Android 4.0. Ta se na telefonu obnese nad pričakovanji in če se znebimo še vseh Sonyjevih gradnikov (widgetov), se telefon obnaša primerneje tistim, ki imajo dvojedrne gigaherčne procesorje. Seveda ta hitrost ni neprebojna in telefon na trenutke še vedno zaide v obdobja počasnosti in občasno sesedanje kakšnega programa, saj tudi Android 4.0 na 800 MHz ne more delati čudežev.

Poleg omenjenega procesorja je na voljo še 512 MB pomnilnika in le 3 GB spomina. Sicer je mogoče pomnilnik razširiti s SD kartico, a imata tako Desire C kot Mini 2 na voljo 4 GB vgrajenega navideznega prostora. Slabše se obnese tudi kamera (brez bliskavice), ki zajema solidne fotografije, a ni kos tisti iz HTCjevega telefončka.

Kot pri drugih treh telefonih so v Sonyju veliko pozornosti namenili poslušanju glasbe, tako je na vrhu telefona 3,5-palčni vhod za slušalke, zadaj pa zvočnik, ki z glasnostjo poseka zvočnike na nekajkrat dražjih napravah. Prav tako je njihova aplikacija Walkman bolj prijazna kot predvajalniki pri konkurenci, ki na tem področju nimajo toliko izkušenj kot Sony.

Za najmlajše ali tiste, ki bodo prvič stopali v pametnotelefonske vode, sta na tokratnem preizkusu najprimernejša Tipo in Desire C. Zaradi večjega pomnilnika, za odtenek bolj gladkega delovanja in predvsem zaradi odlične izdelave bo Desire C v rokah najmlajših bolj varen, vendar pa bo Tipo s svojim zvočnikom, manjšim profilom in nizko ceno v prosti prodaji marsikoga lahko prepričal v svoj prid.

Sony Xperia Tipo

Pametni telefon.

Cena: 130 EUR brez vezave.

Za: Android 4.0, zvočnik.

Proti: Ni bliskavice, kak procesorski megahertz več ne bi škodil.