Objavljeno: 28.10.2014 | Avtor: Anže Tomić | Monitor November 2014 | Teme: pametni telefon

Veliki in večji

Doba pametnih telefonov se je začela s prvim iPhonom, ki je postavil temelje uporabniškim vmesnikom z zaslonom na dotik. Seveda so bile takšne naprave na voljo že prej, a Apple je takšno upravljanje programske opreme sestavil v tako privlačno celoto, da je ta postala samoumevna.

Še danes se spominjamo tega preboja, pa je od oznanitve prvega iPhona preteklo že dobrih sedem let. Ne gre več za razburljivo novo področje, temveč lahko mirno govorimo o dobi pametnih telefonov, ki so se tako zajedli v naša življenja, da jim že nekaj let pravimo preprosto telefoni. Danes je prevlada iOSa in Androida videti samoumevna, a so bili začetki naprav s tema dvema operacijskima sistemoma precej trnovi. iOS na prvem Applovem telefonu, recimo, ni poznal trgovine App Store, vsi so mu očitali tudi, da ni imel funkcij kopiraj in prilepi. Veliko animacij je bilo malce pogoljufanih, saj takrat ni bilo mogoče tako zahtevnih operacij gnati na, za današnje razmere, komično podhranjeni strojni opremi. Če iOS pogledamo danes, gre z vsako novo iteracijo za bolj izpopolnjen operacijski sistem, ki se mu sicer čedalje bolj očita nestabilnost, a se glede funkcionalnosti ne gre več pretirano pritoževati.

Podobno zgodbo si je pisal Android, ki je bil na začetku zastavljen kot konkurenca za telefone BlackBerry, a je takoj po predstavitvi iOSa ubral pot, ki pelje vedno bolj skupaj. Sprememba smeri se je Googlovemu operacijskemu sistemu še kako poznala, saj je bila prva kolikor toliko konkurenčna različica šele 4.0. Vsem prejšnjim so se preveč poznale korenine iz časov, ko je Google hotel napasti BlackBerry in Nokio.

Na tej točki se spomnimo finske Nokie, ki je ob prihodu iPhona začela toniti in na koncu pristala v rokah Microsofta, ki skuša s finsko strojno opremo med ljudi spraviti mobilna Okna. Preizkus trenutno najboljših telefonov tako obsega dve Applovi napravi, devet androidnih telefonov in Nokio Lumia 930. Zraven dodamo še to, da sta dva telefona kitajskih blagovnih znamk. Pred sedmimi leti bi se smejali komurkoli, ki bi upal kaj takega napovedati.

Osebno mnenje
Matjaž Klančar

Telefon mi, vsaj doma, vse bolj postaja osnovni računalnik. Resda imam doma tudi namizni računalnik in prenosnik, a se mi slednjega vse pogosteje enostavno ne ljubi prižgati, do namiznika pa se ne  sprehoditi. Pa sem kljub temu stalno povezan – na pošto odgovarjam takoj (ni zdravo, vem), brskam za novicami, gledam video posnetke, sodelujem na Facebooku, upravljam televizor. Vse to s telefonom Samsung Galaxy S4, ki mu ne manjka nič, razen da je – premajhen. Ob naslednji menjavi telefona, kar bo, upam, kmalu, bom torej meril stopnjo više, na šest palcev, tam pa sta danes le novi Nexus 6 in nekaj iz Galaxy Note (4, morda že 5?).

To, da bom ostal v taboru Android, je seveda jasno. Če so me kolegi pred leti zbadali, da sem len, ker sem si omislil namizni sistem Windows, ko je »za prave hekerje« vendar edino smiselno imeti Linux, danes mislijo ravno nasprotno. Po njihovem mnenju se s svojimi androidnimi telefoni čisto preveč igram in jih »hekam«. Meni pa se zdi, da mora biti telefon ravno prava mešanica med delovnim strojem in igračo. In Android je točno to.

Še to - BlackBerry se res trudi, a je na tej točki mrtvo podjetje, ki ne bo več prav dolgo zdržalo v trenutni obliki. Če lahko za Microsoftove telefone še gojimo upanje, za BlackBerry to ni več mogoče, saj že leta niso imeli telefona, ki bi se prodajal vsaj približno dobro. Microsoftu je uspelo z Nokio vzbuditi nekaj dobre volje pri kupcih s cenejšimi telefoni in Nokia Lumia 530 še vedno velja za odlično nizkocenovno napravo. Toda na teh straneh gre za najboljše telefone, kar jih ponujajo večji oziroma vidnejši izdelovalci.

Apple

Veliki telefoni zdaj tudi uradno niso več trend, ki naj bi prej ali slej zamrl, saj naj bi bilo še vedno prostora za manjše naprave, katerih zasloni ne presegajo 4,5 palca. Apple se je z novima modeloma prilagodil androidni konkurenci in tako odvzel še zadnji izgovor tistim uporabnikom, ki si iPhona niso kupili zaradi premajhnega zaslona. Na tokratnem preizkusu smo se igrali le z »manjšo« šestico, saj smo imeli iPhone 6 plus v rokah odločno premalo, da bi lahko podali verodostojno oceno.

Nova Applova telefona sta lep zgled konkurenčnega boja več izdelovalcev, ki drug drugega držijo v pripravljenosti na spremembe. Večjih iPhonov pač ne bi videli tako hitro, če androidni izdelovalci ne bi imeli uspeha s prodajo takih naprav. Prav tako je vidno vedno večje medsebojno vplivanje operacijskih sistemov, saj drug drugega kopirajo. Tako smo kupci pred vedno težjo odločitvijo, saj razlike med sistemi kopnijo. Apple je veliko naredil v tej smeri z najnovejšo različico iOSa, saj je mogoča boljša komunikacija med aplikacijami in uporabniki lahko zamenjajo privzeto tipkovnico. Oboje je bilo na androidni strani mogoče že od samega začetka. Prav menjava privzete tipkovnice kaže, da se je Apple resno posvetil nekaterim prednostim, ki jih Android pozna že nekaj časa.

Osebno mnenje
Anže Tomić

Zgodovina mojih pametnih telefonov gre takole: 1. Nokia n900, ki je bila prvi pravi finski pametni telefon z operacijskim sistemom Maemo/Meego. 2. Samsung Galaxy Nexus, ki je bil prvi telefon z (neobremenjenim) Androidom 4.0. Ta različica je bila tudi tista, ko je Android prvič pokazal zobe in počasi začel konkurirati iOSu. 3. Nexus 4 – spet neobremenjeni Android. 4. Nexus 5, ki ga imam še danes in ima seveda neobremenjeni Android.

Google je v androidno ekipo pripeljal ljudi, ki so se ukvarjali z mobilnim operacijskim sistemom WebOS, in tiste, ki so delali v Applu. V povezavi z domačimi inženirji so naredili mešanico, ki vedno znova dostavlja vedno bolj izpopolnjen operacijski sistem. Do različice 4.0 je bila sicer potrebna pomoč v obliki preoblek, ki so jih na telefone dajali izdelovalci. A od 4.0 naprej te resnično niso več potrebne in goli Android dostavi odlično izkušnjo, ki jo preobleke brez izjeme pokvarijo. Neobremenjeni Android je privzeto, z redkimi izjemami, le na Nexusih. Zato bi Xperio Z3 kupil le, če bi šestega Nexusa ne bilo, a zaenkrat kaže, da bo kmalu na voljo.

Google

Applovo prilagajanje Androidu je bolj očitno šele v zadnjih nekaj različicah iOSa, Googlovo lovljenje Appla pa je traja že od  izida iPhona. Pred kratkim so prišle na dan informacije, da so se Googlovi inženirji takoj po predstavitvi prvega iPhona začeli ukvarjati s spremembami, ki so vidne še danes. Android se je od različice 4.0 tako razvil, da na nekaterih področjih orje ledino, predvsem pa je s količino aplikacij dosegel tisto kritično maso programja, da mu ni več očitati ničesar. Stvarnost je nekoliko drugačna na tablicah, kjer še vedno krepko zaostaja za iOSom, pri telefonih pa gre za zelo enakopravna operacijska sistema.

Največja težava Androida so še vedno preobleke, v katere izdelovalci oblačijo Googlov operacijski sistem. Na srečo je strojna oprema po moči tako napredovala, da je s surovo močjo skrila težo preoblek. Te so dolgo časa delale Android manj odziven, tako da je bil na nekaterih telefonih praktično neuporaben. Tekoče delovanje je zdaj odlika prav vseh androidnih modelov v konkurenci, a to kljub temu ne odtehta tega, da je večina preoblek tako estetsko kot funkcionalno inferiornih golemu Androidu. V gonji za tem, da bo njihov telefon izstopal, se izdelovalci odločajo za vedno večje posege v Android in mu dodajo gumbe in gradnike tam, kjer jim ni mesto. Pogled na center za obvestila pri Samsungovi preobleki TouchWiz spominja na ruske podmornice, saj je gumbov toliko, da se je manj veščim uporabnikom težko znajti. LG, recimo, svojim preoblekam dodaja zametke večopravilnosti, saj se prejeta sporočila kažejo nad trenutno odprtim programom, a kaj, ko ga moraš zapreti, s prstom loviti križec, ki spominja na tiste z namiznih računalnikov. Oblikovalci v Sonyju so več kot očitno veliki oboževalci gradnikov, saj se ob prvem zagonu katerekoli Xperije na domačih zaslonih vse sveti in migeta. Tu gre za najmanjši prekršek, saj je mogoče gradnike preprosto umakniti.

Največji davek, ki ga terjajo preobleke, je še vedno zamujanje posodobitev, saj morajo izdelovalci za vsako novo različico Androida prilagoditi tudi preobleko. Stanje se je resda zelo popravilo, a ta problem ostaja ena osrednjih pomanjkljivosti Androida, saj zadnja različica 4.4.4 poganja manj kot četrtino vseh androidnih naprav.

Osebno mnenje
Jure Forstnerič

Računalnike že od nekdaj upravljam. Pred leti najprej namizje, na katerem se je včasih tudi vsak dan menjaval operacijski sistem (no, so se menjavale distribucije Linuxa), danes pa službeno šarim po strežnikih, namiznih računalnikih, prenosnikih vseh oblik in letnic. In tiskalnikih, NASih ... pa tudi po  telefonih. A pri slednjih se mi enostavno ne ljubi. Ne ljubi se mi ukvarjati s tisoč in eno napravo, pri katerih je vedno kakšna nastavitev malo drugačna in z našim strežnikom Exchange deluje le napol, tako da je najbolje, da si namestiš lasten »ROM«, da vse skupaj deluje približno dovolj dobro.

Zato uporabljam iPhone, edina alternativa, ki jo ta hip vidim, je kak Windows Phone (torej Nokia). Pri iPhone enostavno vse deluje. Jasno se najde tudi kakšna napaka, a jih je resnično malo, sploh če ne pograbiš kar takoj vsake nadgradnje (kot se je ravnokar pokazalo). V žepu nočem še enega računalnika, ki ga bom (spet) moral upravljati.

Microsoft

»Windows Phone je odličen operacijski sistem, ki v kombinaciji z vrhunsko izdelavo in lepim industrijskim oblikovanjem Nokie kljub temu ne nadomesti tega, da ni aplikacij za to platformo.« Ta stavek oziroma ena od njegovih možnih različic spremljajo naše preizkuse vseh telefonov, ki jih žene Microsoftov operacijski sistem. Da se stanje nenehno izboljšuje, napišemo vsakič, a ko imamo pred seboj celotno sliko vseh treh operacijskih sistemov, Windows Phone preostalima konkurentoma še vedno ne parira dovolj. Največ, in gre za pomemben korak naprej, kar lahko rečemo, je to, da so za ta sistem na voljo večje aplikacije. Lastniki Lumij tako ne pogrešajo več Twitterja, Facebooka in Instagrama, a dejanske globine Microsoftova trgovina aplikacij še vedno nima.

Osebno mnenje
Boris Šavc

Čeprav sem drugače velik navdušenec nad Applovimi računalniki, s tabličnim iPadom vred, se pri telefonu od nekdaj nagibam k Androidu. Prepričali so me raznolikost naprav, prilagodljivost sistema in Googlove storitve. Pri pisanju uporabljam samo Googlove dokumente, brskalnik Chrome, oblačno shrambo Drive in poštnega odjemalca Gmail, zato je moja izbira logična. Domač teren, Googlove storitve na drugih mobilnih sistemih še zdaleč niso tako bleščeče, mi omogoča, da delam od vsepovsod. Delo na telefonu je bilo sprva mučno, a so naprave z Androidom hitro dobile zmogljivo drobovje ter velike zaslone, oboje je kakor mana z neba za novinarja na poti.

Prisegam na Samsung Galaxy Note. Poleg odličnega zaslona, ki po velikosti meji na tablico, mu je priloženo pisalo, s katerim je raziskovanje na poti dobesedno užitek. Digitalna beležnica mi v vsakdanu igra vlogo telefona, tablice, prenosnika in celo običajnega zvezka s svinčnikom. Ker je križanec med telefonom in tablico poleg mene prepričal milijone drugih ljudi, je Samsung nedavno ponudil že četrto iteracijo naprave. Temu primerna je programska oprema, ki v navezi z vedno boljšim pisalom resnično zasije. Med dodatnimi priboljški, brez katerih bi se težko odločil za menjavo telefona, naj omenim dolgoživost baterije, hitre prenose podatkov, izreden fotoaparat, visoko ločljivost zaslona in razširljivost priložene shrambe s pomnilniškimi karticami mikro SD.

Zasloni

Manjši zasloni in s tem manjši telefoni so od letos naprej na zadnjem sedežu. Spredaj zdaj sedijo tisti, katerih diagonala se vrti okoli 5 palcev, in orjaške naprave s 5,5 palci in več. Dokončen premik je seveda posledica novih iPhonov, saj je bil Apple še zadnja trdnjava naprav, ki so vztrajale pri  štirih palcih ali manj.

Večji zasloni so tudi posledica napredka tehnike, saj tako velikih telefonov pred petimi leti ni bilo mogoče narediti po razumni ceni. Veliki in velikanski telefoni se bodo očitno za pozornost začeli boriti z manjšimi tablicami in te se bodo z dodanimi antenami GSM skušale približati telefonom.

Seveda se tudi manjši zasloni ne poslavljajo v celoti, kar lepo kažeta Samsung Galaxy Alpha (4,7 palca) in Sony Xperia Z3 Compact (4,6 palca), ki v manjših ohišjih nosita enako močno strojno opremo kot večji telefoni. Kljub temu oba zaslona krepko presegata štiri palce, okoli katerih so se vrtele mere zaslonov pred tremi leti.

Apple iPhone 5s

Cena: Brez vezave: 739 EUR, Mobitel: 2 leti 27 EUR/mesec (64 GB) , Simobil: 2 leti 16 EUR/mesec (16 GB).

✓    Touch ID, fotoaparat, teža.

✗    Zdaj že leto dni star telefon.

Zaenkrat kaže, da bo 5s zadnji iPhone, ki bo imel zaslon manjši od 4,5 palca, saj ga oba novejša modela po zaslonu konkretno prekašata. 5s je konec leta 2014 še vedno zanimiv predvsem zato, ker gre zdaj za najboljši manjši iPhone, in zato, da je bil skok v procesorski moči med 5s in 6 najmanjši doslej.

Apple je v 5s vgradil dvojedrni procesor A7 arhitekture ARMv8, ki se od predhodnika ne razlikuje po frekvenci (ta je še vedno »zgolj« 1,3 GHz), temveč po arhitekturi. Telefon je tako prvi mobilni telefon, ki temelji na 64-bitni arhitekturi procesorja. Kljub ohranjanju frekvence je hitrost delovanja občutno višja kot pri modelu 5, a zgolj uvedba 64-bitnega procesorja ne more povečati hitrosti, v nekaterih primerih jo celo zniža. Res je, pohitritve v delovanju gredo trenutno najbolj na rovaš podvojitve števila registrov in možnosti računanja dveh operacij s plavajočo vejico hkrati. K temu gre dodati pohitritev pomnilniškega vodila in prepolovitev latence drugonivojskega predpomnilnika in rezultat je občutno hitrejše delovanje glede na iPhone 5. Skok v zmogljivosti čipa A8, ki žene iPhone 6, je manjši in Apple ima tako na trgu še vedno zelo spodoben telefon, ki bo brez težav podpiral nekaj naslednjih generacij operacijskega sistema iOS.

Poleg storilne zmogljivosti in zaslona velja omeniti še, da 5s sicer ima senzor na prstni odtis Touch ID, nima pa vgrajenega čipa NFC, ki zna biti s širitvijo plačilnega sistema Apple Pay vedno bolj  pomembna komponenta. Drugače je 5s še vedno odlična naprava in praktično edina smotrna izbira za vse, ki imajo raje jabolčne telefone, a nočejo v žepu nositi izdelka, ki premore 4,7-palični zaslon. 0,7 palca se ne sliši veliko, a ko modelu 5s postavimo ob bok šestico, je razlika velikanska.

Apple iPhone 6

Cena: Pri nas še ni naprodaj.

✓    Večji zaslon, hitrejša strojna oprema.

✗    Večji zaslon in večje ohišje, cena.

V zadnjih letih so se telefoni Android z vsako novo napravo, sploh z napravami z vrha ponudbe (torej tistimi, ki krojijo javno mnenje o teh rečeh), povečali. Včasih je bil štiripalčni zaslon tisti pravi, nato štiriinpolpalčni, danes se zmrdujemo nad vsem, kar nima pet palcev. Večji zasloni so zakon, na večjih zaslonih vidimo več.

Apple je bil dolgo časa edini, ki je nekako kljuboval temu trendu. Steve Jobs je pred leti pojasnil, da so zelo podrobno preučili različne velikosti zaslonov in da je bila odločitev za 3,5-palčni zaslon zavestna in premišljena. A očitno je bil pritisk trga prevelik, tako so v Applu opustili lastno zamisel o idealni velikosti in v novi iPhone 6 vgradili 4,7-palčni zaslon, v model 6+ pa celo takega velikosti 5,5 palca, to pa že sega na področje, kjer se začnejo tablice ali pa vsaj Samsung Galaxy Note. Zanimiva funkcija, ki so jo vgradili ravno zaradi večjega zaslona, se imenuje »Reachability« (dosegljivost?). Gre za to, da dvakrat nežno tapknemo tipko »Home« (se le dotaknemo, ne kliknemo) in to nam zgornji rob zaslona spusti za polovico. Tako imamo na dosegu palca vse, kar je sicer na vrhu aplikacij.

Novo ohišje spominja na ohišja prvih nekaj generacij iPhonov, saj so robovi spet zaobljeni. S tem je nekoliko omiljena velikost naprave, saj imamo v rokah občutek, da je manjša, kot je v resnici.

Kot vsako leto so v Applu spet izboljšali vgrajeno strojno opremo, a manj, kot bi si morda kdo želel. Velik preskok je bil lani predstavljeni iPhone 5S, ki je prinesel 64-bitni procesor A7, glede nanj je letošnji A8 le manjša nadgradnja.

Novi iPhone torej ni kaj dosti več kot le – večji iPhone. Ali je to dobro ali slabo, bo pokazal čas, prvi vtis pa je vsekakor dober.

Google LG Nexus 5

Cena: Brez vezave:  390 EUR, Mobitel: 52 EUR, Simobil: 2 leti 9 EUR/mesec.

✓    Hitrost, cena, dopolnjeni Android.

✗    Počasna kamera, zaprto ohišje, zdaj že leto dni star telefon.

Nexus 5 je zdaj star že slabo leto in naj bi ga kmalu nadomestil nov model. O Nexusu 6 je preverljivo znanega bolj malo, a govorice kažejo na šestpalčni zaslon, za Google pa ga bo izdelala Motorola. Do prihoda Googlove šestice bo zastavonoša neoblečenega Androida še kak mesec ali dva ostal Nexus 5.

Zamisel naprav Nexus je, da so strojno dovolj zmogljive, popolnoma odprte za posege v programsko opremo in opremljene z najnovejšo različico operacijskega sistema, ki je nadgrajen neposredno iz Googla vsaj še naslednjih 18 mesecev.

Nexus 5 je še vedno najcenejša naprava s Qualcommovim sistemom na čipu, Snapdragonom 800 s štirijedrnim procesorjem na 2,28 GHz in grafično enoto Adreno 330 ter 2 GB pomnilnika. Uradno so podprta tudi omrežja LTE. Na voljo sta različici s 16 in 32 GB shrambe. Ime naprave ponazarja peti rod Nexusov, pa tudi velikost zaslona, ki je zdaj 4,95 palca. Pri tem ni N5 praktično nič večji od Galaxy Nexusa ali Nexusa 4 in je ob tem ohranil nizko težo 130 gramov. Googlov vpliv na oblikovanje naprave je očiten, saj ni eksperimentov Optimusa G2, neizrazito oblikovanje in na otip prijetna, nedrseča zadnja stran (ki je žal magnet za prstne odtise) pa spominjata na tablice Nexus 7.

Peti Nexus tako ponuja neizrazito oblikovanje, pri katerem uporabnika pritegne predvsem zaslon izjemne ločljivosti in dobre preglednosti, ki se dokaj dobro obnese tudi na močnem soncu, čeprav čudežev ne smemo pričakovati. N5 je neizrazita naprava, ki je predvsem izložba za novo različico operacijskega sistema Android. Na dolgi rok nekoliko razočara baterija, ki ni na ravni primerljivih telefonov, a ob zmerni rabi je mogoče tudi z Nexusom 5 brez težav preživeti dan.

HTC One M8

Cena: Brez vezave: 720 EUR, Mobitel: 352 EUR, Simobil: 2 leti 16 EUR/mesec, Tušmobil: 2 leti 10 EUR/mesec.

✓    Izdelava, zaslon.

✗    Fotoaparat.

HTC se je s prihodom prejšnjega modela One trudil svojo blagovno znamko umiriti in se osredotočiti na ime One. To ime naj bi predstavljalo en telefon oziroma tisti glavni telefon, ki bo HTC spravil iz finančnih škripcev. Poimenovanje naslednika je bilo tako težka naloga, a jo je HTC rešil z dodatkom M8. Nerodno poimenovani HTC One M8 je s tem nadaljevanje telefona, ki je v prejšnji generaciji pomenil vrhunec androidne ponudbe. Telefon je za deset milimetrov višji kot predhodnik, a je v širino shujšal za dva milimetra, to pa v kombinaciji z izdelavo pomeni, da ga je v rokah prijetneje držati. Telefon je višji tudi zato, ker je zaslon v diagonalo napredoval za 0,3 palca in zdaj meri polnih pet palcev. Gre za zaslon, ki sliko kaže v polni ločljivosti in v kateremkoli drugem telefonu boste težko našli boljšega. Vse skupaj poganja 2,3 GHz Snapdragon 801, ki skupaj z dvema gigabajtoma pomnilnika omogoča tekočo izkušnjo, ki je ne pokvari niti androidna preobleka Sense. Če ste Sensa vajeni, se boste počutili kot doma. Za tiste, ki smo vajeni neobremenjenega Androida, je Sense nepotrebna plast, ki bolj moti, kot pomaga. Še najbolj razočara fotoaparat, ki ni na ravni Sonyja in Appla. Daleč od tega, da bi delal slabe slike, a razlika je opazna.

Tisto, kar M8 najbolj loči od androidne konkurence, je izdelava, ki je bila že pri predhodniku odlična. Materiali in industrijsko oblikovanje so resnično nekaj posebnega. Med androidnimi telefoni se mu po izdelavi lahko postavi ob bok le še Sony, ki s svojimi Xperijami zelo dostojno konkurira HTCju. M8 je tako strojno kot programsko odlična iteracija lanskega modela, ki bolj malo odstopa od pričakovanega. To nikakor ni graja, saj je njegov predhodnik svoje delo opravil z odliko in M8 te temelje le še nadgrajuje.

LG G3

Cena: Brez vezave: 600 EUR, Mobitel: 220 EUR, Simobil: 2 leti 12 EUR/mesec, Tušmobil: 149 EUR.

✓    Odlična vzdržljivost baterije, velik in zelo oster zaslon.

✗    Nerodno postavljeni tipki za glasnost, programske težave s fotografiranjem HDR.

G2, predhodnik telefona G3, je resno zaživel ravno takrat, ko sta prišla na trg dva huda konkurenta – HTCjev One M8 in Samsungov Galaxy S5. Konkurenta sta bila dovolj dober razlog, da je LG pohitel in v manj kot letu dni predstavil naslednika. Pričakovali bi, da bo to le G2 s hitrejšim procesorjem, a ni tako. G3 je precej boljši od G2.

Naj se kljub temu najprej obregnemo ob ključno lastnost, po kateri se G3 (in pred njim tudi G2) loči od konkurence – nima namreč niti ene strojne tipke ob zaslonu. Če ima iPhone eno in Samsung tri, LG nima nobene. To pomeni, da telefona povprečen uporabnik in celo najstnik (preizkušeno na 11 let starem otroku) brez navodil oziroma pomoči ne bo znal uporabljati. Zvijača je namreč v tem, da namesto strojne tipke za vklop/izklop telefona rabi dvojni »trk« zaslona s prstom. To je super, ko  veš, prej pa ne. Še več, tudi ob robu telefona ni nobenih tipk – tipki za glasnost sta na zadnji strani, poleg fizične tipke za vklop. Ko želimo med telefoniranjem spremeniti glasnost, to še nekako gre (če previdno otipamo tipki in ne pritisnemo po nesreči tiste za izklop), spreminjanje glasnosti med igranjem igre ali gledanjem video posnetka pa je bolj ali manj čista mora.

Strojno je G3, kot je bilo pričakovati, vrhunski. Vgrajen je 2,5 GHz štirijedrni procesor Snapdragon 801, pomnilnika je 3 GB. Za ostrenje pri fotografiranju skrbi laserski žarek (v nevidnem infrardečem spektru), zato je proženje fotografij res zelo hitro. Podprto je tudi fotografiranje v načinu HDR (ki pride prav predvsem pri fotografiranju objektov proti soncu), a trenutno povzroči, da telefon v večini poskusov zamrzne in pomaga le odstranitev baterije. Res nerodno. Sicer je G3 eden novejših telefonov na tokratnem preizkusu in po videnem sodeč, se nam na androidni strani obetajo dobre reči.

Meizu MX3

Cena: Brez vezave: 300 EUR, Tušmobil: 2 leti 5 EUR/mesec.

✓    Ugodna cena, gladko delovanje.

✗    Nestandardni vmesnik Android.

Telefone izdelujejo bolj ali manj le Kitajci, to že vemo. A vedno več je takih, ki jih tudi razvijajo in prodajajo Kitajci. Med njimi je tudi MX3 kitajskega podjetja Meizu. V Monitorju smo preizkusili že kar nekaj »kitajskih« telefonov in reči moramo, da smo bili pri njih večinoma res navdušeni le nad ceno. Nekateri (npr. Huawei) so s svojimi najmočnejšimi modeli sicer že zelo blizu »velikim« (Samsung, HTC, Sony …), a še vedno zaostajajo. Tudi telefonu Meizu MX3 še ne moremo pripisati vrhunskosti, a je za slovenske razmere že zelo poceni in ima kot tak dobro razmerje kakovost/cena.

Strojno je MX3 močan, vgrajen pa ima Samsungov procesor Exynos 5410, kar pomeni, da ima štiri jedra Cortex A-15 (1,6 GHz) in dodatna štiri jedra A-7 (1,2 GHz), ki so v rabi, ko telefon varčuje z energijo. Z meritvami smo ugotovili, da je telefon približno tako hiter kot lanski Samsungov model Galaxy S4, letošnji najhitrejši telefoni (Galaxy S5, HTC One M8, Sony Xperia Z3) ga po hitrosti prekašajo.

MX3 je 5,1-palčni telefon (ločljivost je čudaških 1800 × 1080 pik!), ki temelji na Androidu (resda malce starejšem, 4.2.1) in to bolj ali manj poskuša skriti – pravi namreč, da uporablja operacijski sistem FlyMe OS 3.4. Od čistega Androida je na pogled drugačen v tem, da vse programe namešča neposredno na »zaslone«, da torej nima klasičnega predalnika za aplikacije. Še najbolj moti to, da se telefon niti ne trudi skriti svoje »kitajskosti«. Poleg Googlove trgovine Play je namreč nameščen program za dostop do kitajske trgovine s (kitajskimi) aplikacijami, pa tudi programe, kot so Youtube in Gmail, si moramo dodatno namestiti.

Nokia Lumia 930

Cena: Brez vezave: 650 EUR, Mobitel: 220 EUR, Simobil: 2 leti 13 EUR/mesec, Tušmobil: 2 leti, 3 EUR/mesec.

✓    Obvestilni center, izdelava.

✗    Ekosistem še vedno zaostaja.

Lumio 930 žene najnovejša različica operacijskega sistema Windows Phone in takoj sta opazni dve novi funkcionalnosti. Mobilna Okna 8.1 prinašajo obvestilno središče in digitalno pomočnico Cortano, ki je dobila ime po istoimenskem liku iz Microsoftove igre Halo. Prva pridobitev je za Slovence veliko bolj uporabna, Cortana pa je, tako kot vsi drugi digitalni pomočniki, uporabna le v angleščini.

Obvestilni center je tako osrednja pridobitev, ki Windows Phone pripelje bliže konkurenčnima iOSu in Androidu. Gre za sistem pregledovanja obvestil, ki ga je začel uporabljati Android in ga nato povzel še iOS. Z vrha zgornje stranice zaslona s prstom potegnemo čez trenutno vsebino “roleto”, na kateri so zbrana vsa obvestila.  

Prej so obvestila kazale kar žive ploščice, ki so očitno izgubile na pomenu, saj so bila moderna mobilna Okna od samega začetka narejena tako, da nismo potrebovali posebnih obvestil. Na domačem zaslonu so jih namreč kazale prav žive ploščice. Zdaj so te privzeto nastavljene na najmanjšo in srednjo velikost in je v največji različici postavljena le tista za fotografije. Seveda si lahko vse sami priredimo, a dejstvo je, da domači zaslon deluje bolj podoben seznamu aplikacij v iOSu in Androidu.

Strojno je Lumia 930 impresiven kos opreme, saj sta 2,2 GHz štirijedrni procesor in dva gigabajta pomnilnika več kot dovolj za hitro in tekočo izkušnjo. Tako kot pri vseh Lumiah je tudi pri modelu 930 treba izpostaviti fotoaparat, ki ga je v povezavi z aplikacijo Nokia camera užitek uporabljati.

Microsoftu je mobilna Okna končno uspelo pripeljati do točke, ko lahko konkurirajo preostalima operacijskima sistemoma. Resda aplikacij še vedno ni dosti, a če potrebujete le tiste največje (Facebook, Instagram, Twitter), je Lumia 930 odličen telefon.

One Plus one

Cena: Prek spletne strani oneplus.eu je mogoče naročiti najcenejši model za 309 EUR.

✓    Cena, zmogljivost.

✗    Nepotrebni androidni gumbi na prednji strani zaslona.

OnePlus One je kitajski telefon. Ta termin je v preteklosti pomenil slabšo izdelavo, poceni materiale in brezkompromisno iskanje načinov, kako čim cenejše komponente zapakirati v ohišje, ki spominja na katerega od preostalih konkurentov na tem preizkusu. Tako smo pri Monitorju dostikrat dobili v roke telefon, ki je bil na hitro videti kot Galaxy S4, po preizkusu pa so zazevale razpoke v obliki podhranjenosti, poceni zaslonov in krhke plastike.

OnePlus je telefon, ki ga ne pesti nobena od teh težav. Žene ga Snapdragon 801, ima 3 GB pomnilnika, 13-megatočkovno kamero in veliko baterijo. Zaslon meri po diagonali 5,5 palca in slike riše v polni ločljivosti HD. Če telefon kupimo prek spletne strani oneplus.eu, nam pošljejo kitajsko različico, ki jo žene Color OS. Gre za težko androidno preobleko, ki jo je brez težav mogoče povoziti s katero od prijaznejših predelav Googlovega operacijskega sistema. Če telefon naročimo s Kitajskega, ga je mogoče dobiti s čistim ROMom Cyanogen. Ta je dosti lažji in veliko bolj spominja na goli Android, a v tem primeru plačamo carino.

Glavna prednost tega telefona je cena, saj 16 GB različica stane 309 evrov plus poštnino, kar je za tako zmogljiv telefon sanjska postavka. Gre za cene, ki brez težav konkurirajo Googlovemu Nexusu, ki je edini telefon z neobremenjenim Androidom.

Oneplus One je tako sanjski telefon za vse, ki znamo na te naprave namestiti poljubne različice Androida, saj za malo denarja dobimo dobro narejen telefon, ki po strojni moči ne zaostaja za konkurenco.

Največja pomanjkljivost Oneplusa so gumbi na dotik na prednji strani, ki jih sicer lahko izklopimo in uporabljamo zaslonske, a kljub temu vzamejo nepotreben prostor na dnu naprave. Je pa treba  omeniti, da ugasnjeni postanejo skorajda nevidni.

Samsung Galaxy Alpha

Cena: Brez vezave: 650 EUR, Mobitel: 292 EUR.

✓    Oblika, izdelava.

✗    Zadnja stranica, preobleka TouchWiz.

Samsung že od telefona Galaxy S3 ni izdelal modela, ki bi estetsko lahko konkuriral drugim androidnim izdelovalcem. Četrti in peti Galaksiji bi težko pripisali vrhunsko oblikovanje, pripomb čez strojne zmogljivosti pa ni bilo nikoli. Glavna težava Samsungovih naprav je trdna odločitev, da bodo svoje telefone delali iz plastike, ki je sicer visoke kakovosti, a vedno pušča občutek cenenosti. Razlika, ko primemo v roke Xperio Z3, HTC One M8, iPhone ali Galaxy S5, je tako očitna, da je včasih težko razumeti Samsungove oblikovalce.

Nato pa dostavijo napravo Galaxy Alpha, ki je daleč najlepši Samsungov telefon do zdaj. Ohišje je  kovinsko in le zadnja stranica je majhen udarec mimo, saj je narejena iz plastike in je tako kot Galaxy S5 preluknjana s pikami. Zadnja stranica kljub temu ni tako grozna kot na drugih Samsungih, tako da gre za nadvse lepo in lahko napravo, ki se je ne bi sramovali niti v Applu. Slednjega Samsung rad kopira, a tega pri Alphi ne moremo reči, saj gre za samosvoje oblikovanje.

Tudi strojno gre za dostojen kos opreme, saj ga žene Samsungovo čipovje Exynos 5, ki ima osem jeder. Štirje procesorji računajo pri 1,8 GHz, preostali štirje pa pri 1,3 GHz. Gre za navezo jeder ARM A7 in A15, ki dostavijo zelo tekočo izkušnjo.

Sicer je Alpha zanimiva še zaradi velikosti zaslona, ki v diagonalo mero 4,7 palca in tako sodi med manjše telefone na preizkusu. Alpha je Samsungov odgovor na Xperio Z3 Compact, saj ne gre za podhranjeno različico modela S5, temveč za zmogljiv telefon.

Paket zaokroži Android 4.4.4, ki je seveda oblečen v preobleko TouchWiz, ta pa je zaradi svoje zapletenosti največja hiba tega telefona.

Samsung Galaxy S5

Cena: Brez vezave: 650 EUR, Mobitel: 292 EUR, Simobil: 2 leti 15,5 EUR/mesec. Tušmobil: 150 EUR.

✓    Nadvse hiter telefon, ki je obenem tudi vodotesen.

✗    Nerodno izveden bralnik prstnih odtisov, industrijsko oblikovanje.

Prvo, kar bo uporabnik, ki je vajen modela S4, opazil, je to, da je »espetka« nekoliko večja in nekoliko debelejša, pa tudi težja od predhodnika. Nekoliko zato, ker ima zaslon po novem diagonalo 5,1 palca (več kot 5 palcev), še bolj pa zato, ker je telefon po novem osnovno vodotesen in odporen proti pesku. Tu gre predvsem za odgovor na Sonyjeve Xperije Z, ki vodotesnost poznajo že nekaj generacij.

To, da je telefon nadvse hiter, je naslednja opazka, čeprav je res, da razliko očitno prikažejo le merilni programi, nenatančen uporabnik razlike med S4 in S5 najverjetneje ne bo opazil. Poganja ga sicer precej »sfriziran« štirijedrni Qualcommov procesor Snapdragon 801 s frekvenco 2,5 GHz. Od strojnih novosti omenimo še kamero z nekoliko več slikovnimi pikami, ki zmore zdaj 16 megapik, pa tudi zajemanje videa ločljivosti UHD (3840 × 2160 pik).

Nekaj, česar marsikdo ne bo opazil, je bilo takojci opaženo pri Applovem iPhonu 5s – bralnik prstnih odtisov. Razlog je očiten – Samsungov bralnik je bistveno slabši in upali bi si trditi, da ga bo uporabljal le redko kdo, tako kot le redko kdo uporablja bralnike na prenosnih računalnikih, kjer jih poznamo že vrsto let. Gre namreč za vrstični bralnik, kar pomeni, da moramo za odklep telefona s prstom potegniti prek bralnika (ki je obenem tudi tipka »Home«), in to precej natančno in v pravi smeri. Tega z eno roko skorajda ne moremo opraviti.

Največja hiba Galaxyja S5 je vmesnik TouchWiz, ki je enako zapleten kot HTCjev Sense, a je grši od tajvanske androidne preobleke. Predvem pa je komično nepregleden, če ga primerjamo s Sonyjevo preobleko Timescape. Poznamo pa kar nekaj uporabnikov, ki so se ga navadili in ga ne bi menjali za nič na svetu. Tudi sama zunanja estetika Samsungu ne bi smela biti v ponos in še dobro, da so vtis popravili z modelom Alpha.

Sony Xperia Z3

Cena: Brez vezave: 750 EUR, Mobitel: 364 EUR, Tušmobil: 330 EUR.

✓    Hitrost, vodotesnost, oblika.

✗    Težave s pregrevanjem ob snemanju v ločljivosti 4K.

Sonyjevi pametni telefoni v zadnjem času veljajo za ene tistih, ki jih redno uvrščamo med odlične. Med vrhunske pa še posebej, odkar je bila prvič predstavljena serija Xperia Z. Sonyju finančno sicer še vedno ne gre dobro (še posebej ne pri telefonih), a to ne spremeni dejstva – Xperia Z, tokrat je na tapeti že četrta inkarnacija, Z3, je odličen telefon. Z3 ostaja vodotesen (do pol ure na globini metra in pol) in nekoliko bolje zaščiten pred prahom, saj zdaj zadostuje standardu IP68. To pomeni, da je telefon nekoliko nerodno priklopiti na polnilec, saj moramo odpreti posebna plastična vratca, a se temu pač privadimo. Vodotesnost je vsekakor nekaj, kar bi si želeli kot privzeto lastnost na telefonu. Z3 poganja zadnji štirijedrni Snapdragon 801 (2,5 GHz), pomnilnika je bogatih 3 GB, kar je glede na jabolčno konkurenco trikratni znesek. Prostornina vgrajene shrambe je 16 GB,  razširljivih s kartico mikro SD. Rečemo lahko, da je delovanje telefona popolnoma tekoče, hitro in zvezno, tudi preklopi med programi so trenutni.

Navdušeni smo bili nad fotografiranjem, saj ima, kot smo pri Xperiah že navajeni, tudi Z3 na voljo posebno tipko, ki telefon nekoliko približa fotoaparatu. Če jo držimo sekundo ali dve, se avtomatsko odklene in prestavi v aplikacijo za fotografiranje. Če k temu prištejemo še množico »kreativnih« programov, ki so na voljo v njej, in odlične fotografije (vsaj v dobrih svetlobnih razmerah), lahko foto del le pohvalimo.

Xperia Z3 ima seveda svojo preobleko, ki nekoliko zamaskira prvotni Android (4.4), a je dokaj »lahka« in nemoteča. Tu in tam se nam je zdela celo prijaznejša od izvirnika, to pa lahko le pohvalimo.

Sony Xperia Z3 Compact

Cena: Brez vezave: 570 EUR, Mobitel: 208 EUR, Tušmobil: 170  EUR.

✓    Manjši telefon, vodotesnost.

✗    Manjši telefon.

Sony je s pametnimi telefoni začel zelo nerodno in prve Xperije, ki jih je gnal Android, niso bile naprave, o katerih je bilo mogoče reči kaj dobrega. Nekje okoli modela Xperia Arc so se začeli japonski inženirji popravljati in ko so začeli s strategijo telefonov in tablic Xperia Z, se je začelo zanimivo obdobje, ki na pol leta prinaša vedno boljše telefone. V marketinški prevladi Samsunga in Htc One m8 se na Xperijo Z3 dostikrat pozabi, kar je nedvomno krivica, saj gre za odličen telefon. Enako lahko rečemo za Z3 Compact, ki je dejansko Xperia Z3 v manjšem, bolj kompaktnem paketu. Sonyju je tu treba priznati smotrno odločitev, da manjše različice njihovega glavnega telefona strojno ne podhranijo, temveč tistim, ki bi radi telefon z manjšim zaslonom, ponudijo enako zmogljivo napravo.

Strojno gre za skorajda popolnoma enak telefon kot velik Z3, saj je poleg manjšega zaslona edina omembe vredna razlika ta, da ima Compact le 2 GB pomnilnika. Večji model premore 3 GB, a med delovanjem ni bilo opaziti razlik.

Zaslon Compacta meri po diagonali 4,6 palca, to je 0,6 palca manj kot pri Z3 in razlika je več kot očitna. Sicer je ločljivost nižja in se slika riše pri 1280 x 720, a zaradi manjšega zaslona tega ni opaziti. Prav tako gre za vodotesen telefon, kar poznamo že od začetkov serije Z.

Z3 Compact je tako kot velika sestra odličen telefon, ki zmogljivo strojno opremo zavije v manjše ohišje. V primerjavi s Samsung Galaxy Alpho je nekoliko manjši, a debelejši, toda pri rabi tega ni čutiti. Glavni adut Compacta med manjšimi telefoni je predvsem Sonyjeva preobleka Timescape, ki je glede na Samsungov TouchWiz manj zapletena in dosti bolj pregledna.

Pogled v laboratorij

Popisovanje tabele strojne zmogljivosti je bilo tokrat skoraj vaja v ponavljanju, saj je čipovje Snapdragon 801 najti skorajda v vseh androidnih telefonih. Razen pri Applu je tudi količina pomnilnika napredovala, saj sta dva gigabajta ali več lep napredek glede na počasno napredovanje te kategorije. Predvsem je to dobrodošel znak za prihodnje generacije naprav, saj se bodo strojne zmogljivosti teh telefonov počasi selile v cenejše modele.

Še eno področje, kjer so se razlike občutno zmanjšale, so fotografije, kjer še vedno vodita Apple in Nokia, a androidna konkurenca vztrajno napreduje. Razen zdaj že leto dni starega Nexusa 5, so vsi telefoni delali primerljive slike. Razlike seveda so, a pri vseh mobilnih telefonih bodo vedno fizične omejitve senzorjev in leč takšne, da bodo težko dosegli kakovost namenskih fotoaparatov. A lahko zopet potrdimo, da smo že prešli v obdobje, ko namenski “trotl” fotoaparat res ni več potreben.

V vse telefone smo se najprej vpisali z našim računom iCloud, Google ali Microsoft in v vse Androide takoj namestili merilna programa Geekbench 3 in Quadrant. Rezultate obeh aplikacij lahko vidite v grafikonih. Oba programa žal nista na voljo za vse platforme in ju zato ni bilo mogoče namestiti v Nokie. Prav tako Quadrant ne pozna iOSa in smo lahko na Iphonih pognali le Geekbench. Strojno so si vse naprave vedno bolj podobne, a po drugi strani skušajo vsi izdelovalci s programsko opremo svoj izdelek narediti čim bolj zanimiv. Največji boj se seveda bije med androidnimi izdelovalci, ki vsak s svojo preobleko vlečejo na svojo stran.

Pisanju o trajanju baterije smo se tako kot pri preizkusu cenejših telefonov izognili, saj smo z vsemi napravami mirno prebili dan. Domet naslednjega dne se je vedno zrcalil v stopnji intenzivnosti uporabe telefona. Tu zopet vodijo preoblečeni Androidi, saj so prav vsi izdelovalci vložili veliko truda v ohranjanje baterije. Samsung, recimo, pozna poseben način delovanja, ki izklopi vso funkcionalnost telefona in pusti le tisto, za katero se odločimo.

Vsekakor je preizkušanje tako močnih telefonov manj paralo živce, saj med konkurenti ni bilo naprave, ki bi bila neuporabna. Slednje se pri cenejših telefonih še vedno lahko pripeti in bo trajalo še nekaj časa, preden bomo stanje enako kot na tokratnem preizkusu.

Zlati Monitor

Odgovor, kateri telefon je najboljši, je bil dolgo preprost, saj kaj drugega kot iPhone ni bilo mogoče zapisati. A ta odgovor je vsako leto manj suveren in letos smo morda prvič na točki, ko je konkurenca iz androidnega tabora tako močna, da je edina resna možnost izbor iPhona 6 in najboljšega predstavnika z Androidom.

iPhone 6 odlično pelje naprej zgodbo, ki jo je Apple začel pisati pred sedmimi leti. Z najnovejšim telefonom so znova dokazali, kako prav so imeli, ko so se odločili za pohod na telefonski trg. Osrednji očitek iPhonu je letos predvsem nedodelan iOS 8, ki funkcionalno prinaša nekatere prepotrebne funkcionalnosti, a kaj, ko njegova nestabilnost daje vedeti, da v Applu težko sledijo noremu enoletnemu razvojnemu ciklu. Na tem mestu omenimo še ukrivljanje novih iPhonov, ki ga pač ni. Ljudje, ki vtaknejo telefon v zadnji žep in na njem presedijo več ur … za takšno početje je težko najti racionalno razlago.

Na androidni strani je seveda izbira bolj pestra in odločitev o zmagovalcu težja. Za “računalnikarje” je treba izpostaviti OnePlus, ki dostavi poceni strojno platformo za igračkanje z ROMi. Za vse druge pa sta edini resni izbiri HTC One M8 in Xperia Z3. Gre za odlična telefona, a se tehtnica nagne na stran Sonyja predvsem zaradi prijaznejše preobleke Timescape, ki Android naredi bolj human. LG in Samsung s svojimi preoblekami in manj atraktivnim oblikovanjem HTCja in Sonyja ne dohajata več.

Ne smemo pa pozabiti še na Nexus 6, ki je bil izdan pred kratkim in ga bo zopet gnal neobremenjeni Android. Žal se je Google odločil ta šestpalčni telefon prodajati po »normalni« ceni, saj bo brez vezave stal približno toliko kot konkurenca.

Posebna podkategorija so letos manjši telefoni, pri katerih najdemo iPhone 5s, Xperio Z3 Compact in Samsung Galaxy Alpho. Med temi tremi oblikovno najbolj navduši Alpha, saj je Samsungu končno uspelo izdelati lep telefon, a zna biti androidna preobleka TouchWiz za marsikoga preveč. Za vse, ki bi radi manjši iPhone, je 5s še vedno odlična izbira, saj gre za zmogljivo napravo, ki bo še dolgo lahko gnala naslednje različice sistema iOS. Tako 5s kot Alpha tokrat priznata premoč le Xperiji Z3 Compact, ki je le manjša različica večje sestre. Upoštevaje, kako dober telefon je Sonyu uspelo tokrat spraviti na trg, je to povsem dovolj, da si ga omislijo ljubitelji manjših zaslonov.

Tabela z rezultati [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji