Veliki met ali polom?

Konec poletja je Microsoftu prinesel kup sprememb. Najprej je naznanil upokojitev dolgoletni karizmatični direktor Steve Ballmer, nekaj dni zatem pa so napovedali, da nameravajo prevzeti telefonski del družbe Nokia. Slednji korak sicer ni povsem presenečenje, a je kljub temu požel obilo komentarjev, od katerih pa je zelo veliko skeptičnih. V Microsoftu se torej obetajo korenite spremembe, da bi preprečili nadaljnje kopičenje težav, s katerimi se soočajo v zadnjih nekaj letih. Toda ali so izbrali prave adute, da bi se vrnili v prvo ligo tudi v časih mobilnih naprav?

Zadnji meseci so bili za velikana iz Redmonda nedvomno precej travmatični. Prodaja okolja Windows 8 ne gre povsem po načrtih, njihov prvi neposredni poizkus prodora na področje tablic se je spremenil bržkone v polom. To je najbrž botrovalo odločitvi, da je Steve Ballmer napovedal upokojitev.

Odločitev za nakup telefonskega dela družbe Nokia in kopice patentov s področja mobilnih tehnologij zato v marsičem ni presenečenje. Nekateri so potezo pričakovali že, odkar se je na čelo finske družbe zavihtel Stephen Elop, pred tem eden izmed direktorjev v Microsoftu. Kmalu po prevzemu je namreč razvoj in strategijo podjetja preusmeril na Microsoftovo mobilno platformo. Naredili so torej vse, da bi bil morebitni kasnejši prevzem enostaven in hiter.

Toda ta strategija Nokie se ni izkazala za najuspešnejšo in prodajni rezultati so se še naprej zmanjševali. Prav tu morda leži glavni razlog, zakaj se je Microsoft za nakup odločil prav zdaj. Bilo je namreč zelo verjetno, da bo Nokio skušal prevzeti kdo drug in s tem odrezal Microsoft od glavnega ponudnika platforme Windows Phone.

Microsoft je torej ravnal preventivno. Uradno sicer trdijo, da s tem samo sledijo svoji na novo začrtani strategiji, po kateri poleg programske opreme vse bolj stavijo na ponudbo strojnih izdelkov pod lastno znamko. Toda odločitev, da prevzamejo kar dobrih 32.000 (!) zaposlenih, se zdi kljub temu nenavadna. Tekmeci namreč za isto nalogo večinoma najemajo pogodbene izdelovalce, sami pa pretežno nadzorujejo le razvoj. Zanimivo bo tudi videti, koliko zaposlenih bo Microsoftu uspelo zadržati, zlasti iz razvojnih oddelkov.

Microsoft se je torej prilagodil strategiji glavnih tekmecev med mobilnimi napravami, Googlu in Applu. Oba namreč ponujata vse, od programske do strojne opreme. Toda zgolj lastniški prevzem še ni jamstvo za uspeh. Sploh, če ti na tem področju manjka izkušenj.

Zanimiva je še ena teorija, zakaj Nokia in zakaj prav zdaj. Kljub temu da se Microsoft spoprijema s težavami, ima iz preteklih letih še kopico prihrankov. Znano je, da ima večino denarja v tujini in ga ne prenaša v ZDA zato, da ne bi plačal visokih davkov. Zdaj so elegantno z denarjem v tujini kupili podjetje v tujini in se s tem ognili plačevanju ameriških davkov. Svojevrstno pranje denarja, torej. Učinek je menda naslednji: realni strošek kupnine je zgolj 4,5 milijarde dolarjev in ne 7,2 milijarde, kot je uradno objavljeno, saj je to denar pred obdavčitvijo. Kakorkoli že, gre za smešno nizko ceno, če upoštevamo, da so leta 2011 za Skype odšteli 8,5 milijarde dolarjev. Nokia je torej cenejša od Skypa!

Videti je, da bo Microsoft skušal z nakupom Nokie rešiti še eno težavo. Po napovedi o upokojitvi Ballmerja bo na vrhu družbe zazevala praznina. Očitnega notranjega naslednika doslej ni bilo, Odprl se je torej lov na zunanje kandidate, med najbolj resnimi pa je bil še pred napovedjo prevzema Nokie prav Stephen Elop.

Nekaj dni po nakupu finskega podjetja je Ballmer v intervjuju celo priznal, da osebno navija zanj, tako da vsaj tega dvoma ni več. Toda stvar še zdaleč ni gotova, saj mnogi niso navdušeni in celo nasprotujejo kandidaturi do pred kratkim prvega moža Nokie. Mnogi menijo, da je zastavil napačno strategijo in pripeljal velikana v položaj, ko je moral svoje jedro poslovanja odprodati.

Kakorkoli že, naslednji direktor Microsofta bo imel vse prej kot lahko nalogo. Nekateri analitiki celo menijo, da bo naslednjemu direktorju najbrž spodletelo, ne toliko zaradi lastnih sposobnosti, temveč zaradi okorele politike in organizacije v  Microsoftu. Po svoje kandidatura Elopa daje slutiti, da bo strategija bolj nadaljevanje že znanega kot pa svež začetek na novo, z novimi pogledi.

Ne smemo tudi pozabiti, da Microsoftova poteza z Nokio obenem ruši nekatere mostove. Zelo verjetno bo Microsoft razmeroma hitro izgubil druge partnerje na področju strojne opreme za platformo Windows Phone.

Če bo ostal sam, se bo moral pravzaprav še krepiti, in tu pride na dan naslednja špekulacija: nakup Nokie morda ni zadnja taka poteza. Iz številnih virov je slišati, da kljub nakupu Nokie še naprej intenzivno razmišlja tudi o nakupu BlackBerryja. Ne smemo pozabiti, patenti so močno orožje in obubožan kanadski izdelovalec jih ima v svojem portfelju celo goro.

Vse te poteze resda zvenijo zanimivo, a je vprašanje, kako iz vseh teh nakupov in sprememb skovati novo zgodbo o uspehu. Prebral sem šaljiv stavek, da sta Microsoft in Nokia ta hip videti kot »dva kamna, ki se objemata in želita ostati na površju vode«, in v tem je kanček resnice. Treba bo vložiti silno veliko energije, pokazati obilo poslovne spretnosti in imeti za nameček še precej sreče. Če kdo to zmore, zmore Microsoft, toda zmanjkuje mu časa. Konkurenti pa utegnejo zdaj še bolj zavihati rokave.