Veliki monitorji za vsak žep
Monitorjem, ki smo jih preizkusili, smo izmerili diagonale med 21,5 in 24 palci, to pa je razlika v velikosti, ki je za večino uporabnikov komaj opazna. Veliko bolj opazno je, da je večina modelov premogla ločljivost 1920 × 1080 pik, le nekateri so še vedno delovali v ločljivosti 1680 × 1050 pik. Priporočamo, da se slednjim pri nakupu izognete, saj boste z njimi na zaslon "stlačili" manj informacij, pa tudi visoko ločljivi video ne bo videti tako podroben kakor v polni ločljivosti "FullHD".
FullHD je standard
Cenejši monitorji se počasi približujejo trenutku, ko jih bomo v našem laboratoriju proglasili za "odmrlo vrsto". V smislu, da jih je bolj ali manj nesmiselno preizkušati - vsi so namreč poceni, vsi dovolj dobro delujejo, razlike med njimi postajajo minimalne. Tako kot smo za odmrlo vrsto že pred časom proglasili CD/DVD-ROMe, diskovne krmilnike, diske (bolj ali manj) in še kaj.
Pa vendar - zaenkrat še ni tako.
Pozoren bralec bo najprej opazil, da smo tokrat prvič po dolgem času opravili preizkus "monitorjev" in ne več "monitorjev LCD". Razlog je seveda banalen - monitorji so že dolga leta tipa LCD, katodnih v trgovini ni več dobiti, pa čeprav jih na kakšni delovni mizi še vedno najdemo. Zato nekako ni smiselno, da jih še vedno nagovarjamo z "LCD". Pravzaprav bi jih morda morali naslavljati kar z "monitorji TN". Cenejši monitorji, četudi veliki, so namreč danes večinoma narejeni z LCD matriko TN, ki so jo izdelovalci v zadnjih letih sicer uspešno izboljšali, vendar nikakor ne prinaša hudih presežkov. Hitrost osveževanja je že vrhunska, vendar je do neke mere pomembna le pri res najaktivnejših igralcih akcijskih iger, nikjer drugje. Pomembnejša je slaba kakovost prikazanih barv, še posebej, če monitor gledamo pod kotom. S strani monitor hitro postane rumen, če ga pogledamo od spodaj ali zgoraj, pa črn.
Nizka cena se pozna tudi na drugih področjih. Tako, recimo, velika večina preizkušenih modelov ponuja le najosnovnejše stojalo, ki ne omogoča niti nastavljanja višine. Slednje kljub vsemu pride prav, če pred računalnikom preživimo več časa. Prav tako je nenavadno varčevanje pri vgrajenih zvočnikih, ki so morda vredni evro ali dva (tako, na oko). Resda je tudi kakovost zvoka iz takih zvočnikov vredna bore malo, toda za sistemske zvoke in morebiti spremljanje posnetkov Youtube popolnoma zadostujejo.
Da so taki monitorji namenjeni najmanj zahtevnim kupcem, kaže tudi to, da imajo prav vsi stari analogni vmesnik VGA, ki ga premorejo tudi manj zmogljivi in/ali starejši računalniki. Nekateri, redki, so opremljeni celo s samo tem vmesnikom. Mimogrede, kakovost prikazane slike prek VGA je, predvsem na vzorcu, ki vsebuje množico podrobnosti, precej slabša. Najdemo pa tudi izjeme, npr. Dellove monitorje, ki premorejo VGA, vendar tudi DVI in celo vmesnik DisplayPort, kar bo po vsej verjetnosti razveselilo predvsem Applove uporabnike, ki se bodo tako znebili posebnih prilagojevalnikom.
Pohvalno je, da tudi v nižjem cenovnem razredu počasi prodira osvetlitev LED in izriva klasično "neonsko" osvetlitev. LED omogoča izdelavo nekoliko tanjših monitorjev, predvsem pa je monitor z le to nekoliko bolj varčen, pa čeprav je razlika le nekaj, morda deset vatov. Ekologi bodo seveda takoj spomnili, da so "LEDice" tudi ekološko bolj sprejemljive kot "neonke", ki vendarle vsebujejo živosrebrne pare.
Kakorkoli, pri tako nizkih cenah, kot jih danes dosegajo veliki monitorji, ni pravzaprav nobenega razloga, da bi se še vedno mučili s starimi 15-palčnimi modeli, da niti ne omenjamo prastarih katodnih monitorjev z utripajočo sliko, ki jih še vedno najdemo na marsikateri delovni mizi. Verjemite, za tistih 150 evrov, ki si jih boste odtrgali za nakup novega monitorja, vam bodo oči neskončno hvaležne.
Pogled v laboratorij...
Najcenejši veliki monitorji so dovolj dobri za večino uporabnikov, kljub temu pa je predvsem njihova slaba kotna vidljivost lahko zelo moteča. Seveda so na voljo modeli z zmogljivejšimi matrikami LCD, ki teh težav ne poznajo, vendar monitorji, ki jih premorejo, takoj stanejo dvakrat več. Da, 300 evrov in več.
Testiranje širokih monitorjev LCD smo začeli z umerjanjem in nastavljanjem svetlosti ter kontrasta ob pomoči kalibratorja podjetja X-rite, MonacoOptix XR Pro edition. Da bi vsem izdelkom zagotovili enake pogoje, smo jih preizkušali v istih svetlobnih razmerah. Poleg tega smo vsak monitor LCD pred preizkusom ogreli na delovno temperaturo ter ponastavili vse tovarniške parametre.
S programsko opremo, ki na zaslonu prepoznava pravilnost barv, smo ob pomoči kalibratorja ustvarili barvni profil ICM. Po uspešni nastavitvi smo preverili še točnost barvnega profila. Programska oprema je na zaslonu izrisala 24 barvnih odtenkov, ki jih je kalibrator hkrati odčitaval in beležil odstopanja določenega odtenka od prvotnega. Izmerjena odstopanja smo kasneje združili v povprečje, s katerim lahko ocenimo povprečno odstopanje prikazanih barv. Pri tem nam vrednosti povprečja pod 1 pomenijo izredno dobro ujemanje barvnih odtenkov, vrednosti med 1 in 2 nam kažejo na normalno, vrednosti nad 2 pa na čezmerno odstopanje.
Po določitvi barvnih odstopanj smo testiranje monitorjev LCD nadaljevali s standardnim programskim orodjem Displaymate for Windows. Omenjeni program nam s prikazovanjem različnih barvnih kombinacij in vzorcev na monitorju pomaga oceniti enakomernost in kakovost osvetlitve, kotno vidljivost, sneženje na drobnih vzorcih ter morebitna druga odstopanja slike. Pri vseh izdelkih na preizkusu smo izmerili tudi električno porabo v stanju pripravljenosti in med obratovanjem zaslona pri nastavljeni svetlosti, ki so jo dobili ob pomoči prej omenjenega kalibratorja.
Preizkus smo končali z ocenjevanjem zunanjosti monitorja. Preverili smo trdnost ohišja, prilagoditvene nastavitve stojala ter zabeležili morebitne dodatke vsakega testiranega monitorja.
AOC F22+
Še pred leti dokaj neznana firma AOC je danes krepko navzoča na trgu, saj ponuja precej širok izbor cenovno ugodnih, pa tudi razmeroma dobrih zaslonov LCD.
Eden izmed vidnejših primerov je model F22+, ki po zunanjosti rahlo odstopa od klasičnih zaslonov. Stojalo je namreč zasnovano precej drugače. Videti je kot ročaj za nošnjo zaslona, za stabilnost oz. naklon pa skrbi odebeljena noga, ki štrli iz zadnje strani, tako kot pri večini okvirjev za fotografije (nogo lahko pomikamo iz zaslona in s tem spreminjamo nagib).
Ker gre za cenovno zelo ugoden zaslon, nismo pričakovali, da bo F22+, ki po diagonali meri 22 palcev, ponujal ločljivost 1920 x 1080 pik. Za boljšo kakovost slike je poleg priključka VGA na voljo še DVI-D. Sama kakovost prikazane slike je razmeroma dobra. Osvetljenost resda ni povsem enakomerna, saj je zgornji del zaslona nekoliko slabše osvetljen. Drugih nepravilnosti na oko nismo opazili, je pa zato na barvno odstopanje opozoril kalibrator. Meri kar 3,18, kar je krepko nad povprečjem. Kljub večkratnemu kalibriranju nam rezultatov ni uspelo izboljšati. Največje barvno odstopanje se je pokazalo pri oranžnih odtenkih. Kotna vidljivost zaslona je po navedbah izdelovalca 170/160 stopinj, to pa je za ta cenovni razred sprejemljivo.
Menujske tipke so razporejene okrog gumba za izklop, zato je treba biti nekoliko previden, da med brskanjem po menujih ne ugašamo zaslona. Menuji so razmeroma pregledni, saj je namesto klasičnega pristopa uporabljen grafični z različnimi ikonami, včasih pa si je določene ikone težko interpretirati.
Zaradi silno nizke cene in ločljivosti Full HD, AOC F22+ na tokratnem preizkusu praktično nima konkurence. Vsekakor je primeren za širok krog nezahtevnih uporabnikov, ki jih barvna pravilnost ne bo motila.
AOC F22+
Velikost: 21,5 palca.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 3,18.
Cena: 131,04 EUR.
Za: Cena, ločljivost.
Proti: Barvno odstopanje.
AOC 2436Vwa
O modelu 2436Pwa smo že pisali v januarski številki, tokrat pa smo si pobliže ogledali model 2436Vwa, ki ne sodi v AOCjev profesionalni razred, temveč v cenejšega "value". Če naredimo primerjavo med modelom iz t. i. profesionalnega razreda, lahko kaj hitro ugotovimo, da ima, čeprav gre za cenejši model, zmogljivosti profesionalca, saj je uporabljen povsem enak zaslon, razlika je le v stojalu. Ne ponuja namreč nastavitve po višini ter obračanja za 90 stopinj po osi zaslona.
24-palčni zaslon, ki dejansko meri pol palca manj, ponuja ločljivost 1920 x 1080. Kakovost slike je bila v mejah pričakovanja, seveda pa je zaradi kotne vidljivosti 170/160 stopinj pri tako velikem zaslonu mogoče opaziti spreminjanje barv od levega proti desnemu delu zaslona. Sama osvetljenost zaslona je precej enakomerna, pri sivih odtenkih pa je moč opaziti navpične lise. Barvno odstopanje je v mejah normale in meri 1,95, močnejših odstopanj od posameznih odtenkov nismo zaznali.
Brskanje po menujih poteka s tremi za dotik občutljivimi gumbi, ki pa so nekoliko neodzivni, sestava menuja pa je, tako kot pri manjšem modelu, grafično zasnovana. Zaslon ima vgrajen zvočnik, ki se s kakovostjo zvoka ne more ravno pohvaliti, prav tako smo zasledili vtičnico za priključek USB. Na voljo je le ena, torej gre zgolj za nekakšen podaljšek.
Kot je pri AOC v navadi, je tudi 2436Vwa cenovno razmeroma ugoden, pa vendar so se na našem preizkusu znašli še cenejši konkurenti.
AOC 2436Vwa
Velikost: 23,6 palca.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,95.
Cena: 189,00 EUR.
Za: Kakovost slike, ločljivost.
Proti: Slaba kakovost zvočnika.
Dell P2210
Podjetje Dell je znan predvsem po dobrih, obenem pa tudi nekoliko dražjih zaslonih. Kljub temu se je na našem preizkusu znašel njihov cenejši model P2210. Gre za 22- palčni zaslon z ločljivostjo 1680 x 1050 pik. Kljub nizki ceni kakovost oz. oprema zaslona ne trpi. Opremljen je z močnim kovinskim stojalom, kot ga videvamo pri večini Dellovih zaslonov. To omogoča nastavljanje po višini, zaslon pa lahko zasučemo tudi za 90 stopinj po osi (pivot).
Ohišje zaslona je preprosto oblikovano in narejeno brez bleščeče plastike in za dotik občutljivih gumbov. Za sprehajanje po menujih skrbijo štirje gumbi na desnem robu zaslona. Menuji so lepo razporejeni, tako da brskanje oziroma spreminjanje nastavitev poteka hitro in udobno. Kot smo že omenili, pri opremi zaslona niso varčevali, tako bomo poleg klasičnega priključka našli še DVI-D. Namesto vmesnika HDMI pa so se pri Dellu odločili za uvedbo Displa VGA yPorta, ki trenutno še ni zelo razširjen. Za priklop kabla HDMI je tako treba dokupiti ustrezen pretvornik, kabel DVI-D pa je k zaslonu že priložen. Za nameček so vgradili še razdelilnik USB s štirimi vtičnicami.
Kljub temu da je Dellov zaslon precej dražji od konkurenčnih, pa kakovost prikazane slike ne odstopa od povprečja. Zaslon je ob robovih nekoliko slabše osvetljen, pri preverjanju enakomernosti slike ob pomoči sivih odtenkov pa nismo opazili pomanjkljivosti. Kotna vidljivost je prav tako v povprečju. To pomeni, da moramo, če zaslon zasučemo za 90 stopinj, najti pravi kot, da ne bodo barve videti nekoliko sprane. Barvno odstopanje je 1,96, pri posameznih barvnih odtenkih pa nismo opazili večjih odstopanj.
Dell P2210 je res nekoliko dražji, bistvena razlika v primerjavi z drugimi konkurenti pa je zgolj v dobrem stojalu.
Dell P2210
Velikost: 22 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,96.
Cena: 193,58 EUR.
Za: Dobro stojalo, kakovost izdelave.
Proti: Cena.
Dell U2311H
Dell U2311H je na pri pogled zelo podoben prej opisanemu zaslonu P2210, le da ima ta za malenkost večji zaslon. U2311H po diagonali meri 23 palcev, ločljivost pa je tokrat večja, in sicer 1920 x 1080 pik. Prav tako je opremljen s stabilnim kovinskim stojalom, ki omogoča nastavitev po višini in obračanje po osi zaslona. Tudi menujskih tipk niso nikamor premaknili ali spremenili videza ohišja.
Za priklop na računalnik skrbijo vtičnice VGA, DVI-D in DisplayPort, prav tako bomo našli tudi razdelilnik USB s štirimi vtičnicami.
A vendar se zaslona med seboj ne razlikujeta zgolj po ločljivosti. Dell U2311H je edini na preizkusu, ki za prikaz slike ne uporablja klasične TN matrike. Tokrat so uporabili tehnologijo IPS, ki opazno izboljša kotno vidljivost. Težava pri večjih zaslonih je ravno kotna vidljivost, saj pri manjših oddaljenosti od zaslona praktično ne vidimo enakomerne slike, ker se barve pri različnih kotih gledanja močno spreminjajo. Pri matrikah IPS pa teh težav ni, oziroma so precej manj opazne.
Tudi kakovost izdelave zaslona ne peša, saj je tokrat osvetljenost po celotni površini enakomerna, tudi nad enakomernostjo slike nismo imeli pripomb. Domneve o visoki kakovosti zaslona pa je potrdil kalibrator, ki je izmeril barvno odstopanje za le 0,95, to pa je v primerjavi z drugimi zasloni silno malo.
Dell U2311H cenovno sicer rahlo odstopa od povprečja, prav tako pa tudi kakovost. Vsekakor pa je primeren za zahtevnejše uporabnike, ki jih rahlo višja cena ne bo motila.
Dell U2311H
Velikost: 23 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,95.
Cena: 239,00 EUR.
Za: Kakovost slike in izdelave, stabilno stojalo.
Proti: Brez vmesnika HDMI oz. pretvornika.
Envision G2461w
Za podjetje Envision je najverjetneje le malokdo slišal. Gre za tajvansko podjetje, ki se ukvarja pretežno z izdelavo cenovno ugodnih zaslonov. Na preizkus smo dobili njihov 24-palčni model z oznako G2461w.
Gre za zaslon visoke ločljivosti, torej 1920 x 1080 pik. Zaslon je preprosto oblikovan, odet v svetlečo plastiko in opremljen z gumbi, občutljivimi za dotik, ki pa so nekoliko vdrti v ohišje; to precej izboljša uporabo oz. ciljanje gumba. Po temeljitem pregledu ohišja zaslona smo ugotovili, da je zadnja stran na las podobna Philipsovemu zaslonu 241E1SB prav tako velikosti 24 palcev. Ob pregledu specifikacij lahko ugotovimo, da oba uporabljata enake komponente.
Ob pregledu menujev hitro opazimo, da je enaka grafična podoba menujev uporabljena pri zaslonih podjetja AOC. Eden izmed razlogov je najverjetneje sodelovanje podjetij pri izdelavi televizorjev LCD. Grafični menu je že pri zaslonih AOC nekoliko slabše odziven, v kombinaciji s tipkami, občutljivimi za dotik, pa je sprehajanje po menujih manj prijetno opravilo. Do menujev lahko pridemo tudi s priloženo programsko opremo.
Kakovost zaslona je pričakovana za ta cenovni razred. Ozadje je razmeroma enakomerno osvetljeno, pri sivi barvi pa lahko opazimo navpične lise, tako kot pri zaslonu AOC. Pri preverjanju barvnega odstopanja nismo zaznali opaznejših razlik, povprečna vrednost pa je 1,92, kar je v mejah normale. Za priklop je poskrbljeno z vmesnikom VGA in DVI-D, za razliko od drugih cenovno ugodnih konkurentov pa poleg zaslona dobimo tudi kabel DVI.
Envision G2461w je sestavljen iz komponent priznanih znamk, za nameček pa je cenovno najugodnejši 24-palčni zaslon.
Envision G2461w
Velikost: 23,6 palca.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,92.
Cena: 159,00 EUR.
Za: Cena, dobra kakovost slike.
Proti: Za dotik občutljivi gumbi.
Fujitsu SL22W-1
Preizkusili smo Fujitsovega predstavnika razreda SL, v katerega se uvrščajo zasloni, ki nekoliko izstopajo iz povprečja glede oblike pa tudi zmogljivosti. Zaslon SL22W-1 po diagonali meri 22 palcev, od konkurentov pa odstopa predvsem zaradi lepo oblikovanega in silno tankega ohišja. Zaslon je namreč debel le 44 milimetrov, žal pa se ga ne da pritrditi na steno, da bi lahko s tem prihranili tudi prostor na mizi.
Majhne mere zaslonov večinoma zahtevajo zunanji napajalnik in SL22W-1 ni izjema. Tudi priključni kabli pravokotno štrlijo iz ohišja, razen priloženega kabla VGA, ki ima pravokotno postavljen priključek. Žal podobnega kabla DVI niso priložili. Tako imajo majhne mere zaslona le oblikovalski pomen.
Druga nekoliko posebna lastnost zaslona pa je osvetlitev LED matrike, ki ima 1680 x 1050 slikovnih pik. S pomočjo te osvetlitve so pri Fujitsu nekoliko pretiravali s številko kontrastnega razmerja, ki je kar neverjetnih 500000 : 1. Realno so te številke občutno manjše, saj pri normalni uporabi spreminjanje osvetljenosti zaslona ni zaželeno. Prav tako smo pri preizkusu izklopili dinamično spreminjanje, saj v nasprotnem primeru rezultati kalibratorja niso uporabni.
Barvno odstopanje je tako povprečnih 1,95, s samo kakovostjo slike pa smo bili zadovoljni. Osvetlitev ni povsem enakomerna, saj smo na zgornjem delu opazili temnejši, na spodnjem pa rahlo preosvetljen del. Kotna vidljivost pa tako kot pri veliki večini zaslonov ni idealna in spreminjanje kota s spodnje strani precej vpliva na prikaz barv. Nekoliko težav smo imeli tudi z brskanjem po menuju, saj za dotik občutljive tipke niso dobro odzivne.
Fujitsu SL22W-1 ne spada med najbolj ugodne zaslone, razlika v ceni pa ne bo motila tiste, ki veliko dajo na sam zgled oz. obliko izdelka.
Fujitsu SL22W-1
Velikost: 22 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,95.
Cena: 185,71 EUR.
Za: Osvetlitev LED, zelo tanek zaslon.
Proti: Ni možnosti pritrditve na steno, slabo odzivne menujske tipke.
LG E2340T
Zasloni z osvetlitvijo LED so pred leti stali celo premoženje, dandanes pa to tehnologijo srečujemo že pri nizko cenovnih zaslonih. Tako kot prej opisani Fujitsu SL22-W1 tudi LG E2340T za osvetlitev uporablja to tehnologijo. Prav tako se lahko oba pohvalita z zelo tankim ohišjem. LG E2340T je za malenkost tanjši in meri le 43 milimetrov. Žal tudi tokrat ni možna montaža stenskih nosilcev.
LG E2340T po diagonali meri 23 palcev in se ponaša z ločljivostjo 1920 x 1080 pik. Zaradi LED osvetlitve tudi pri LGju niso mogli mimo ogromnega kontrastnega razmerja, ki naj bi zopet znašal 500000:1.
Na ohišju so lepo razporejene klasične menujske tipke, ki omogočajo hitro brskanje po razmeroma preglednih menujih. Med nastavitvami smo opazili nekoliko nenavadno možnost, ki omogoča vklop najrazličnejših filtrov, na primer rjavkasta ali črno bela slika itd. O uporabnosti teh funkcij raje ne bomo razglabljali.
Zopet je zaradi majhnih mer zaslona napajalni del ostal zunaj, za priklop pa skrbita VGA in DVI-D vmesnik. Kabli tako štrlijo iz zadnjega dela zaslona, posebej prirejenih povezovalnih kablov, tako kot je storil Fujitsu, pa LG ni priložil.
Kakovost slike je razmeroma dobra in enakomerna, podobno je tudi z osvetljenostjo. Le ob robovih je moč opaziti rahlo temnejše dele. Kalibrator z barvnim odstopanjem ni bil ravno zadovoljen, saj je povprečna vrednost kar 2,43. Največje odstopanje je pri modri barvi, podobno kot pri Fujitsujevem zaslonu.
LG E2340T je glede na ločljivost in LED osvetlitev razmeroma ugoden, marsikoga pa bo prepričala že sama oblika zaslona.
LG E2340T
Velikost: 23 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 2,43.
Cena: 183,29 EUR.
Za: Osvetlitev LED, zelo tanek zaslon.
Proti: Barvno odstopanje.
LG W2243S
Preizkusili smo tudi LGjev 22 palčni model W2243S z ločljivostjo 1920 x 1080 pik. Za razliko od predhodnika ima zgolj osnovno opremo, torej brez LED osvetlitve ali širokega nabora priključkov. Slednje nas je še najbolj čudilo, saj je za visoko ločljivost na voljo le priključek VGA. Teoretično bi to moralo zadoščati, v praksi pa smo imeli kar nekaj težav, da smo zagotovili ostro sliko. Gumb za samodejno nastavitev slike svoje naloge ni takoj opravil uspešno. Šele po nekaj poizkusih smo dosegli ustrezno ostro sliko. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da bi lahko sliko nastavili ročno, a če je na voljo gumb za vklapljanje barvnih učinkov (kot pri večjem modelu), bi se lahko nekoliko bolj potrudili pri samodejni nastavitvi slike.
Grenak priokus zaradi ostrine slike smo si razmeroma hitro popravili s samo kakovostjo slike, ki je razmeroma dobra in enakomerna. Razen rahlo temnejšega zgornjega dela zaslona drugih nepravilnosti nismo opazili. Zaslon je presenetil predvsem z dobrim barvnim ujemanjem, saj je povprečna napaka le 1,77, če ne bi prišlo do večjega odstopanja pri vijoličnih odtenkih, pa bi bila ta številka še precej nižja. Kotna vidljivost pa na žalost ostaja povprečna, tako kot pri veliki večini zaslonov.
LG W2243S je cenovno zelo ugoden, a vendar je AOC še cenejši. Velika škoda je, da zaslonu niso privoščili digitalnega vhoda DVI.
LG W2243S
Velikost: 22 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,77.
Cena: 139,90 EUR.
Za: Barvno ujemanje, cena.
Proti: Samodejna korekcija signala, brez vhoda DVI.
Philips 220S2SB
Philipsovi izdelovalci zaslonov na trg redno pošiljajo vedno nove in nove izdelke. Iz množice zaslonov v njihovi bogati ponudbi smo za tokratni preizkus izbrali cenovno ugodnejši model 220S2SB. Izkazalo se je, da gre za povprečni 22-palčni zaslon ločljivosti 1680 x 1050.
Ohišje je razmeroma lepo oblikovano in oblečeno v svetlečo črno plastiko. Zaslon se, kot nekateri drugi preizkušeni modeli, ponaša z gumbi, ki so občutljivi za dotik. Pri preizkušanju v zatemnjenem prostoru pa tokrat nismo imeli nobenih težav z njihovo uporabo, saj so gumbi primerno osvetljeni in ponujajo dober pregled nad izbiro možnih funkcij. Tudi menuji na samem zaslonu so lepo razporejeni in razumljivi, tako da je bil na preizkusu mogoč zelo hiter in enostaven dostop do želenih nastavitev. Tudi kakovost slike se je na preizkusu dobro odrezala. Nekoliko slabšo oceno bi dodelili le osvetljenosti zaslona, ki nas je malce razočarala s preosvetljenostjo kotov. Sama podlaga oz. prikaz sive barve na zaslonu je sicer solidna, saj nismo opazili pomembnejših odstopanj ali temnejših lis na njej. Kotna vidljivost se je kljub nekoliko višjim številkam izdelovalca v praksi izkazala za povprečno. Če pogledamo na zaslon od spodaj navzgor, se namreč ob premikanju glave barve precej spreminjajo. Lično ohišje opisanega zaslona zadaj ponuja še standardna priključka VGA in DVI-D.
Philipsov model 220S2SB sodi med cenovno razmeroma ugodno izbiro, velja pa razmisliti, ali ne bi raje za isto ceno nabavili precej večjega modela podjetja Envision G2461w, ki poleg ugodne cene ponudi tudi precej višjo ločljivost slike.
Philips 220S2SB
Velikost: 22 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 2,09.
Cena: 159,90 EUR.
Za: Kakovost slike.
Proti: Nekoliko visoka cena.
Philips 241E1SB
Od Philipsovih predstavnikov 24-palčnih zaslonov smo si podrobneje ogledali model 241E1SB. Po pričakovanjih zaslon ponuja ločljivost 1920 x 1080 pik, tanek okvir zaslona pa je odet s črno svetlečo plastiko. Na spodnji desni strani bomo našli za dotik občutljive gumbe, ki so med uporabo osvetljeni, tako da jih lahko uporabljamo tudi v temi. S samim delovanjem gumbov nismo imeli nobenih težav, prav tako je uporabniški vmesnik lepo pregleden in razumljiv.
Kot smo že prej omenili, je precej vzporednic z zaslonom Envision G2461w. Oba uporabljata precej stabilno stojalo, ki omogoča le nagib, in seveda enako LCD matriko.
Zaslon je v veliki večini enakomerno osvetljen, le spodnji del je rahlo preosvetljen, kar se opazi pri prikazovanju črne barve. Ob pomoči sive podlage smo tudi v tem primeru opazili rahle navpične lise, ki pa pri normalni rabi niso opazne. Zanimivo pa je, da se je pri preizkusu barvnega odstopanja Philips 241E1SB nekoliko slabše izkazal. Kalibrator je namreč izmeril povprečno odstopanje 2,23, pri Envisionu pa je bila vrednost pod številko 2. Enakomernost slike rahlo ovira slabša kotna vidljivost, ki je, kot smo že omenili, značilna za TN matrike.
Omeniti velja še možnost priklopa, ki vključuje klasična priključka VGA in DVI-D.
Razlik med Philipsom 241E1SB in Envision G2461w je razmeroma malo. Glede na to, da ima cenovno precej ugodnejšega tekmeca z nekoliko boljšo barvno pravilnostjo, je nakup Philipsa namenjen tistim, ki ne verjamejo v manj znana imena podjetij.
Philips 241E1SB
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 2,23.
Cena: 179,80 EUR.
Za: Solidna kakovost slike.
Proti: Barvno odstopanje.
Samsung B2330
Na trgu močno razširjeni Samsungovi zasloni se povečini ponašajo s kakovostjo, zmogljivostjo in seveda temu primerno ceno. Na tokratnem preizkusu smo preverili cenovno ugodnejšo različico - zaslon Samsung B2330, ki meri na širok krog uporabnikov.
Gre za 23-palčni zaslon z ločljivostjo 1920 x 1080 pik. Na njegovem ohišju iz svetleče plastike so nas navdušili predvsem gumbi za menuje, ki so občutljivi za dotik. Slaba stran takega načina izbiranja menujev se je pokazala v zatemnjenem prostoru. Za dotik občutljivi gumbi namreč niso osvetljeni, zato smo imeli z iskanjem pravega menuja kar nekaj težav, ker je bilo treba gumbe "slepo" pritiskati po ohišju zaslona. Osvetlitev zaslona je, nasprotno, precej močna tudi v primerjavi z drugimi zasloni na preizkusu.
Pri Samsungovem B2330 nas je še najbolj razočaralo stojalo, saj je, vsaj na preizkušenem modelu, silno slabo. Zaslon nikakor ni zdržal še tako majhnega naklona, takoj, ko smo ga poskušali postaviti v nek položaj, je zdrsnil nazaj v prvotno stanje. Mogoče je seveda, da je bilo to le napaka preizkušenega izdelka. Bolj kot stojalo nas je prepričala slika na zaslonu, ki je precej enakomerno osvetljena, brez večjih nepravilnosti, le ob robovih je za odtenek temnejša. Kalibrator je pri merjenju barvnega odstopanja slike pokazal povprečno vrednost 1.99, kar je še v okviru normale. Lepo oblikovano ohišje na zadnji strani pa ponuja še VGA in DVI-D vtičnici.
Sklenemo lahko, da je za na začetku omenjeni velikostni razred zaslona cena modela B2330 ugodna, oz. dostopna širokemu krogu uporabnikov.
Samsung B2330
Velikost: 23 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,99.
Cena: 171,90 EUR.
Za: Cena, osvetljenost.
Proti: Stojalo, menujske tipke.
Samsung BX2440
Za zadnjo žrtev tokratnega preizkusa smo si izbrali 24-palčni Samsungov model BX2440. Sodeč po opremi in posledično tudi ceni, gre za nekoliko zmogljivejši zaslon z ločljivostjo 1920 x 1080 pik. Opremljen je z LED osvetlitvijo in nekoliko naprednejšim stojalom, ki omogoča nastavljanje po višini ter nagib zaslona za 90 stopinj. Stojalo je iz plastike in ni tako stabilno kot pri Dellovem zaslonu, a vendar zadovoljivo opravlja svojo nalogo.
Gumbi za upravljanje tokrat niso občutljivi za dotik, temveč vgrajeni klasični gumbi, ki so skriti za rob zaslona. Samsung BX2440 se lahko pohvali z zelo preglednimi in preprostimi menuji. Poleg klasičnih priključkov VGA in DVI-D smo pričakovali, da bo prostora še za HDMI. Namesto tega poleg zaslona v paketu dobimo povezovalni kabel DVI-D, ki ga le redko najdemo v kompletu z zaslonom.
Kakovost slike nas ni razočarala, saj je površina večinoma enakomerno osvetljena, ob pomoči sive podlage pa prav tako nismo odkrili večjih odstopanj. Barvni kalibrator je resda zaznal večja barvna odstopanja, v povprečju 2,4, največje odstopanje pa smo izmerili pri modri barvi, kar število 13. Podobno težavo smo zasledili pri LGjevem LED zaslonu E2340T, ki je pri istem odtenku imel podobno odstopanje.
Najbolj pa nas je presenetil podatek o porabi električne energije. Glede na to, da gre le za 24-palčni zaslon in za kakovostno osvetlitev tako velike površine, potrebujemo zadostno količino energije. Pri Samsungu BX2440 je poraba le 16 W, to pa je za polovico manj od enako velikih konkurentov.
Samsung BX2440 je dober zaslon, ali LED osvetlitev in nizka poraba opravičujeta razmeroma visoko ceno, pa presodite sami.
Samsung BX2440
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 2,40.
Cena: 268,80 EUR.
Za: LED osvetlitev, majhna poraba energije.
Proti: Barvno odstopanje, cena.
Zlati Monitor
Izbira zaslona, ki nekoliko izstopa iz povprečja v razredu cenovno ugodnih zaslonov, je precej težavna naloga. Razlike v kakovosti so namreč minimalne, saj skoraj vsi uporabljajo cenejše TN matrike, nekateri celo istih znamk. Gledano s strani nezahtevnega uporabnika, barvno odstopanje od realne vrednosti najverjetneje ni najpomembnejši podatek, ki bi odločal o nakupu. Hkrati pa smo tudi ugotovili, da se pri veliki večini zaslonov odstopanje od prave vrednosti giblje tam okoli številke 2. Najpomembnejši faktor pri nakupu je zagotovo ugodna cena in kakovost izdelave. Na tokratnem preizkusu nas je s silno nizko ceno presenetil Envision G2461w, ki po kakovosti slike in izdelave sicer ne izstopa iz povprečja, vsekakor pa je zanimiva njegova zelo nizka cena. Tako menimo, da si zasluži naziv "zlati Monitor".
Če bi želeli manjši zaslon z visoko ločljivostjo, pa vsekakor priporočamo 22-palčni zaslon AOC F22+.
Omenili bi le še zaslon Dell U2311H, ki je sicer nekoliko dražji od večine preizkušenih zaslonov, vendar za majhno razliko v ceni pridobimo precej višjo kakovost zaslona.