Veliki test: Spletni brskalniki
Od dne, ko so računalniki postali tudi komunikacijske naprave, so spletni brskalniki med najbolj rabljenimi kosi programja. Ne le na namizju, spletni brskalnik je nepogrešljiv spremljevalec tablic in pametnih telefonov. Večinoma je pravzaprav kar brskalnik tisto, kar naredi neko tradicionalno napravo – pametno.
Brskajmo bolje
Veliki trije in zasledovalci. Bo zmagovalec maratona vendarle Google?
Chrome
Googlov Chrome je v kratkem času postal morda celo najbolj priljubljen spletni brskalnik na svetu
Firefox
Inovativna podlaga, na kateri je Firefox izgrajen, že dolgo časa omogoča številne dodatke.
Internet Explorer
Zadnje inačice Internet Explorerja so dokaj spodobni spletni brskalniki z nekaj zanimivimi posebnostmi.
Opera
Opera ostaja zanimiv brskalnik z nekaj zanimivimi rešitvami, žal pa ne izstopa dovolj.
Maxthon
Brskalnik ponuja svoj sistem razširitev, ki so v resnici običajne ali bolj modularne spletne strani.
Safari
Safari je bil za Apple ključen pri preboju z mobilnimi napravami.
Za vse naprave, ki zmorejo takšno ali drugačno povezovanje v internet, je spletni brskalnik eden ključnih programov. Kot vemo, se je začela raba interneta naglo večati prav zaradi revolucije grafičnega spletnega brskalnika. Časi, ko je en prevladujoči ponudnik določal, kaj vse bomo počeli pri deskanju po spletu in kako, so na srečo mimo. Danes je ponudba spletnih brskalnikov dovolj bogata, da imamo skoraj na vseh platformah dovolj konkurence, ki ponudnikom ne omogoča spati na lovorikah. Inovacije se vrstijo kot po tekočem traku, na srečo pa se veča tudi podpora široko sprejetim spletnim standardom. Vse več brskalnikov pridobiva tudi možnosti nenehnega samodejnega nadgrajevanja, kar je za tako kritičen kos programja vsekakor zelo dobrodošlo, še sploh, če se zavedamo, da je zaradi tako široke rabe prav ranljivost v spletnem brskalniku lahko največja grožnja varni rabi naprave.
Na srečo uporabnikov danes med sodobnimi brskalniki težko izberemo slabega. Treba je le poskrbeti, da uporabljamo najsodobnejšo različico. V pomoč so nam lahko spletne strani, kot je whatbrowser.org (v slovenščini www.whatbrowser.org/intl/sl/), ki nam predstavi brskalnik, ki ga uporabljamo, in ponudi razpoložljive alternative. Seznam najsodobnejših različic brskalnikov najdemo tudi na spletišču browsehappy.com.
Po dolgoletni prevladi Oken in vanje vgrajenega Internet Explorerja je ponudbo brskalnikov najprej pretresel Mozillin Firefox s podporo različnim operacijskim sistemom ter standardom in možnostjo najrazličnejših razširitev. Pohod Appla med vodilna podjetja v računalništvu je prinesel še Safari, ki se je preselil tudi v Okna, dokončno pa je tekmovanje brskalnikov pognal Googlov Chrome z nekaj inovacijami, ki so jih kmalu povzeli pri večini drugih ponudnikov. Opera je nedavno celo povzela odprtokodno drobovje Chroma za svoj brskalnik in tako za uporabnike tekmuje predvsem z inovacijami na uporabniškem vmesniku. Poglavitne razlike med brskalniki ostajajo število sistemov, ki jih podpirajo, in medsebojno usklajevanje zaznamkov, gesel, zgodovine obiskov in drugih prvin brskanja (sync), kar je v današnjem svetu številnih internetno povezanih naprav za marsikoga zelo pomembno.
Brskalniki celo preraščajo svoje okvire uporabniškega programa in postajajo osnova operacijskih sistemov. Ledino so zaorali že pred leti pri Operi in Mozilli, a pravi operacijski sistem, zgrajen le okrog brskalnika, smo dočakali s Palmovim webOS, ki je po nekaj menjavah lastnikov danes doma v pametnih TV sprejemnikih znamke LG. Po drugi strani vse večjo priljubljenost doživlja Google s Chrome OS in napravami Chromebook in Chromebox. Predvsem za prenosne naprave je danes na voljo tudi Firefox OS. Obenem brskalniki, tudi kadar gostujejo v drugih operacijskih sistemih, prevzemajo vedno več njihovih funkcionalnosti, kot je primer svežih različic brskalnika Chrome v novem uporabniškem vmesniku Windows 8.
Pregled brskalnikov, ki sledi, predstavlja predvsem specifične značilnosti posameznih predstavnikov. Kot smo že zapisali, slabo skoraj ne moremo izbrati, če se le potrudimo in svoj brskalnik nadgradimo na zadnjo različico. Če smo uporabniki različnih naprav, so naše možnosti morda nekoliko bolj omejene, saj je usklajevanje prvin brskanja zelo pomembna značilnost, ki lahko odločilno vpliva na izbor našega brskalnika. Na koncu koncev pa ni prav nič narobe, če hkrati uporabljamo več brskalnikov, nekateri pač vodijo v določenih primerih, drugi v drugih, vsi pa so brezplačni.
Chrome
Chrome je svojevrsten trojanski konj. V Oknih 8 prevzema tudi storitve operacijskega sistema. V celozaslonskem načinu ponuja svoj zaganjalnik aplikacij.
Googlov Chrome je v kratkem času postal morda celo najbolj priljubljen spletni brskalnik na svetu (StatCounter marca 2014 zanj navaja 43 % svetovni delež). Ob predstavitvi leta 2008 je prinesel kar nekaj inovacij, ki so jih kmalu povzeli pri večini konkurentov. Obenem se brskalnik razvija na temelju odprtokodne osnove Chromium, ki jo lahko posvojijo tudi drugi. Opera je tako ugotovila, da svoje vire raje posvetijo inovacijam na uporabniškem vmesniku in so za drobovje svojega brskalnika prevzeli Chromium in njegov pospeševalnik izvajanja kode v javascriptu, V8.
Chrome je več kot le spletni brskalnik. Je nekakšen Googlov trojanski konj, ki počasi nadomešča številne storitve operacijskega sistema, v katerem gostuje. Obenem je izdelovalcem računalnikov na voljo tudi kot srce brezplačnega in odprtokodnega operacijskega sistema Chrome OS, ki ga lahko uporabijo v svojih računalnikih. Ti so v določenih okoljih, kjer je spletni brskalnik poglavitno orodje, že zelo priljubljeni. Nekakšen preizkus Chromium OS si lahko privoščijo tudi uporabniki Oken 8. Chrome se lahko požene v celozaslonskem načinu (z menuja izberemo zagon v načinu Windos 8) in ob brskanju omogoča tudi zagon Chromovih aplikacij. Te so lahko le zaznamek do spletne strani ali pa zmogljive prenosne aplikacije, ki spominjajo na namizne programe in lahko izkoriščajo dodatne zmogljivosti gostujoče naprave. Od nedavna se lahko izvajajo v samostojnih oknih in tečejo tudi, ko brskalnik že zapremo.
Chrome je prvi prinesel prečiščen uporabniški vmesnik, katerega osnova so zavihki različnih odprtih spletnih strani. Zaradi povezav s Chrome OS se tudi vse več uporabniškega vmesnika seli na svojevrstne namenske spletne strani. Tako npr. nastavitev ne upravljamo v ločenih oknih (»dialogih«), temveč so kar posebna spletna stran, vgrajena v brskalnik, z zelo priročnim iskalnim poljem, s katerim hitro najdemo želeno nastavitev. Še več, posamezne nastavitve imajo celo svoj naslov URL, ki ga lahko shranimo med zaznamke, npr. do seznama shranjenih piškotov hitro pripelje naslov chrome://settings/cookies.
Googlov brskalnik je priljubljen pri uporabnikih, ki se pogosto selijo med več namiznimi in/ali mobilnimi napravami. Vanj se namreč lahko prijavimo z Googlovim računom (gmail ali apps) in sam bo poskrbel za usklajevanje vseh prvin brskanja, pa tudi nastavitev, dodatkov, tem in aplikacij, kadar je to mogoče. Seveda s tem Googlu izdamo še več podatkov o naših navadah, a to je pač cena brezplačne in kakovostne programske opreme, ki jo ponuja ta največji svetovni posrednik oglaševanja. Chrome je seveda na voljo za naprave Android in je v zadnji različici KitKat končno postal tudi privzeti sistemski brskalnik. Google je pred leti pripeljal Chrome tudi na naprave s sistemom iOS, a tu zaradi Applovih omejitev deluje le kot uporabniški vmesnik okrog edinega v sistemu dovoljenega jedra brskalnika, WebKit. Kljub temu je prav usklajevanje nastavitev in zaznamkov prednost za tiste, ki iPad ali iPhone uporabljajo poleg kakšne druge naprave, kjer je Chrome bolj doma. Google uradno poleg Oken podpira tudi sistema OS X in Linux, vsem pa je na voljo odprtokodni projekt Chromium, ki ga lahko izkoristijo za razvoj lastnega brskalnika. Tak je med drugim tudi SWRWare Iron (www.srware.net/en/software_srware_iron.php), ki je bolj zasebni rabi namenjen klon Chromiuma za tiste, ki jih skrbijo izmenjave naših navad brskanja z Googlom.
Chrome je priljubljen tudi med spletnimi razvijalci. Njegovi pripomočki za pregledovanje podrobnosti spletišč, ugotavljanje ozkih grl in posnemalne delovanja mobilnih naprav tudi na namizju so vrhunske in se z vsako novo različico še izpopolnjujejo. Omenimo tudi, da je Chrome mogoče namestiti v stabilni ali preizkusni različici. Največjim avanturistom pa je na voljo celo različica »kanarček«, ki jo je mogoče namestiti ob stabilni Chrome in ponuja najnovejše, a še ne povsem preverjene izpopolnitve.
Chrome
www.google.com/chrome
Izdeluje: Google.
Cena: Brezplačno.
Na voljo za: Windows, OS X, Linux, Android, iOS.
✓ Zmogljivost, usklajevanje.
✗ Zasebnost.
Firefox
Panorame so zanimiva možnost Firefoxa, ki olajša brzdanje večjega števila zavihkov.
Firefox je priljubljen odprtokodni brskalnik, ki je nastal na pogorišču nekdanjega kralja Netscape Navigatorja in je bil dolgo edina resna konkurenca v Okna vgrajenemu Internet Explorerju. Po prihodu Chroma pa se je tudi Firefoxu prihodnost precej zameglila. Z Googlom ima Mozilla nenavaden odnos, saj si pri brskalnikih močno konkurirata, Google pa plačuje promet, ki ga prinaša Firefox, kar je Mozilli eden glavnih virov prihodkov.
Vsekakor je Firefox za uporabnike spleta še vedno nadvse pomemben program, saj konkurenco drži na trnih in predvsem z možnostjo raznovrstnih razširitev ponuja najbolj prilagodljiv brskalnik med vsemi. Zaradi omejitev Appla nočejo na iOS, dokler ne bodo dovoljeni tudi drugi pogoni brskalnika, zato pa so na voljo skoraj povsod drugje, od nedavna tudi na Windows Phone. Poleg tega so v Mozilli pripravili tudi okrog brskalnika izgrajen operacijski sistem za mobilne naprave, Firefox OS. Prve naprave z njim so kupcem že na voljo.
Inovativna podlaga, na kateri je Firefox izgrajen, že dolgo časa omogoča številne dodatke. Ti lahko posegajo v samo drobovje, zato si lahko z njimi Firefox prikrojimo kot noben drug brskalnik. Obenem pri Mozilli hitro povzemajo prednosti konkurence. Firefox se kot Chrome pred njim tudi zna posodabljati sam, ritem prenov pa je visok. Nedavna oblikovna prenova vmesnika v različici 29, poimenovani Australis, ne skriva spogledovanja z vmesnikom, kot ga je v Chromu ponudil Google, obenem pa prinaša dodatne izboljšave, kot je npr. grafično bogat menu, na katerem namesto besedila najdemo ikone s kratkimi pojasnili. Obenem so zdaj značilnosti vmesnika usklajene med mobilno in namizno različico Firefoxa. Tudi pri usklajevanju prvin brskanja je Firefox dolgo oral ledino z dodatki, zdaj pa je zmogljivo usklajevanje del osnovne namestitve in ponuja visoko stopnjo zasebnosti, za shrambo v oblakih pa uporablja nov sistem Firefox Accounts, ki bo v rabi tudi v drugih Mozillinih izdelkih.
Chrome je bil zgled še za eno priročno in varno izboljšavo – vgrajeni pregledovalnik dokumentov PDF, ki so v spletu precej pogosti, obenem pa žal neredko zlorabljeni za širjenje zlonamerne programske opreme. Pregledovalnik v Firefoxu je ustrezno zavarovan, žal pa ne uspe pokazati čisto vseh dokumentov. Na srečo se ta pomanjkljivost ne pokaže pogosto. Žal pri dodatku Flash Firefox ni ubral iste poti, verjetno zaradi drugačnih odnosov z njegovim lastnikom, podjetjem Adobe, kot jih ima Google, ki je Flash varno vgradil v sam brskalnik.
Firefox ohranja tudi zanimivo možnost organiziranja zavihkov, ki je pri konkurenci še ne najdemo. V načinu »Panorama« je odprte zavihke mogoče urediti v različne skupine, predstavljene s slikami strani, med katerimi kasneje prehajamo zgolj z nekaj kliki. Tako lahko uporabljamo številne zavihke, ne da bi bil vmesnik nepregleden. Skupine zavihkov sicer niso več izpostavljena možnost in uporabiti moramo prilagajanje menuja, da si ustrezen gumb postavimo na osnovni menu. Verjetno je razlog to, da gre za storitev, namenjeno naprednejšim uporabnikom. Kdor to zmožnost pozna in uporablja, bo težko menjal brskalnik, dokler podobne funkcionalnosti ne ponudijo tudi drugi.
Firefox je bil nekdaj upravičeno zloglasen zaradi prevelike požrešnosti po pomnilniku. Na srečo so zadnje različice to lakoto precej zmanjšale in Firefox po tej prvini ne odstopa več od povprečja. Tudi pri podpori zadnjim spletnim standardom uspešno lovi konkurenco, čeprav včasih morda traja malo dlje. Zaradi hitrega tempa nadgradenj sicer ni bojazni, da bi za široko sprejeto novost pri Firefoxu dolgo čakali. Po drugi strani še vedno najzmogljivejša osnova za nadgradnje ponudnikom dodatkov omogoča, da Firefox nagradijo na čisto vsakem področju. Uporabniki Firefoxa, ki so vezani na specifičen, le Firefoxu prikrojen dodatek, so tako še naprej brez pametnega nadomestka, na njihovo srečo pa je tudi preostanek brskalnika zelo zmogljiv in sodoben.
Firefox
www.mozilla.org
Izdeluje: Mozilla.
Cena: Brezplačno.
Na voljo za: Windows, OS X, Linux, Android, Windows Phone.
✓ Prilagodljivost.
✗ Tu in tam počasnejši od konkurence, odvisnost od dodatkov (npr. flash).
Internet Explorer
Internet Explorer 11 je dohitel konkurenco, v strojno pospešeni grafiki pa je v Oknih vodilni. Ponuja tudi samodejno osveževanje.
Internet Explorer (IE) je nastal v smrtnem strahu Microsofta, ki se je bal, da bo splet postal podlaga za programsko opremo, ki bo izpodrinila Okna. Ta bojazen sicer ostaja, a so se vmes uresničile še druge, za Microsoft precej pogubnejše (denimo mobilne naprave in aplikacije). Tako je Internet Explorer počasi opuščal svoje specifične razširitve, ki so ga delale ravno prav drugačnega od konkurence, da še danes številna, predvsem interna spletna pročelja, zgrajena z Microsoftovimi orodji, ne delujejo z drugim kot z IE 6. Tega grozljivega relikta preteklosti se močno sramuje celo sam Microsoft, a mora tudi v sodobne različice vgrajevati združljivostni način, ki ga lahko aktiviramo s posebnimi oznakami na spletnih straneh.
Zadnje inačice Internet Explorerja so dokaj spodobni spletni brskalniki z nekaj zanimivimi posebnostmi, a žal Microsoft še vedno ne more iz svoje kože. Nadgradnje IE namreč vežejo na nadgradnje samih Oken, kar je prvovrstni nesmisel, saj vsa konkurenca, pogosto zmogljivejša, brez težav podpira Okna od XP naprej. Še huje je, da so Okna XP že nehali podpirati in zaradi tega puščajo številne uporabnike tega še vedno priljubljenega sistema ranljive za vse javno objavljene pomanjkljivosti IE, ki jih v prihodnje gotovo ne bo zmanjkalo. Tako so v Redmondu že bili prisiljeni pokrpati tudi IE v Oknih XP, čeprav jih uradno ne podpirajo več, podobnih nesmislov in ogrožanja varnosti pa bo v prihodnje še več.
Sodobni IE 11 je na voljo le za Okna 7 in 8, s tem da ima le v osmici vse sveže zmogljivosti. Obenem je Microsoft omogočil samodejno nadgrajevanje brskalnika, ki bo, upamo, ostalo na voljo tudi, ko pridejo Okna 9. Če odmislimo nekaj nesrečnih izletov, je IE ostal zgolj domena Oken, namiznih in mobilnih, in tako ostaja tudi v prihodnje. Številne zmogljivosti so pač preveč vezane na storitve operacijskega sistema, da bi jih zlahka prenesli drugam, brez njih pa bi bil IE podpovprečen. V Oknih ima tako IE 11 nekaj prednosti v strojno pospešeni grafiki, obenem pa je tudi edini brskalnik za Okna, ki je v uradno dokončani različici na voljo tudi kot popolnoma 64-bitni program (Firefox, Opera in Chromium so 64-bitni zgolj v beta ali neuradnih različicah).
IE je poznal razširitve že dolgo nazaj, a so bile na precej slabem glasu. Nov način obravnave razširitev jih naredi precej varnejše, obenem pa IE 11 dejavno spremlja njihovo obnašanje in ustrezno pozove uporabnika, naj onemogoči počasne ali požrešne dodatke. IE 11 (kot tudi že 10) ponuja uporabnikom Oken 8 tudi usklajevanje zaznamkov med napravami, a le če so v Okna 8 prijavljeni z računom Windows Live. Te zmogljivosti v Oknih 7 nismo deležni (lahko sicer posežemo po zvijači z mapo v OneDrive ali Dropboxu, a to ni več zmogljivost IE).
Zadnje različice IE so precej popravile svojo podporo spletnim standardom. Čeprav stvari še niso popolne, so precejšen korak naprej od grozot pred IE 10, obenem pa IE celo vodi v varovanju zasebnosti uporabnikov. Poleg tega da je nastavitev »ne sledi mi« (do not track) privzeto vklopljena, IE 11 ponuja celo programski vmesnik za razširitve, ki lahko to zmožnost selektivno vklapljajo. IE 11 pozna tudi možnost dodatne zašite pred sledenjem, s katero aktivno zapre piškotke in druge mehanizme sledenja za spletne naslove na posebnem »črnem« seznamu, na katerega se lahko naročimo in se samodejno posodablja. Kot vsa konkurenca, tudi IE 11 ponuja način zasebnega brskanja, ki se tu imenuje InPrivate Browsing. Ves poudarek na zasebnosti seveda ne čudi, če vemo, da tako najbolj nagajajo svojemu velikemu rivalu Googlu, je pa s stališča uporabnika vsekakor zanimiva prednost IE 11 pred npr. Chromom.
Ob tem je IE 11 izdatno posodobil svojo podporo razvijalcem. Zdaj še kar standardna bližnjica, tipka F12, prikliče prenovljena razvijalska orodja, kjer najdemo številne dobrote, od analize spletne strani in omrežja do posnemanja starejših različic IE in mobilnih naprav.
Internet Explorer
www.microsoft.com/ie
Izdeluje: Microsoft.
Cena: Brezplačno.
Na voljo za: Windows, Windows Phone.
✓ Zmogljivost, podpora zasebnosti.
✗ Omejenost na Microsoftove podlage, slabo usklajevanje.
Opera
Zanimiva lastnost Opere je aktivna začetna stran »Speed Dial«.
Opera je bila v senci velikanov vedno veliki inovator, ki je med spletne brskalnike pripeljal podporo več zavihkom, kretnje, inovativno začetno stran in druge izboljšave, vedno pa je navduševala tudi s hitrostjo. Žal so v boju s konkurenco dognali, da s svojimi viri ne morejo tekmovati tudi v pogonu samega brskalnika, zato so sklenili, da bodo za nove različice brskalnika posvojili odprtokodno kombinacijo Blink (od projekta WebKit odcepljeno upodabljanje strani) in V8 (pospešeno izvajanje javascripta), ki sta sestavna dela projekta Chromium, na katerem nastajata tudi Googlova Chrome in Chrome OS.
Avtorjem Opere je tako preostalo predvsem, da izboljšajo uporabniško izkušnjo na področju uporabniškega vmesnika in pripravijo še kakšno inovacijo pri dostopu do spletnih virov. Opera tako še vedno vodi pri možnostih začetne strani, poimenovane Speed Dial, ki ni le seznam bližnjic z zaslonskimi posnetki, temveč so posamezne strani lahko predstavljene z interaktivnimi razširitvami, npr. prikazom trenutne temperature ali tečaja delnic. Podobno kot pri Firefoxu je mogoče več spletnih naslovov združiti v skupino in jih tako preprosto hkrati aktivirati. Opera poleg možnosti za začetno stran ponuja tudi shrambo (Stash), nekakšne poenostavljene zaznamke, ki prej spominjajo na seznam zanimivih vsebin, ki bi jih radi prebrali kasneje. Strani v shrambi so prav tako predstavljene s posnetki strani, katerih velikost lahko spreminjamo z drsnikom. Žal Opera ne poizkuša izluščiti koristne vsebine, zato je na posnetkih navadno tudi oglasni prostor in vsa druga krama, ki pogosto spremlja zanimivo vsebino.
Druga posebnost je način »Off Road« (prej imenovan Turbo mode, predstavljen je bil z mobilnim brskalnikom Opera Mini), ki uporablja posredniški strežnik za stiskanje podatkov. Podatkov tako ne prenašamo neposredno iz vira, temveč iz vmesne postaje, ki jih prej še stisne in naredi razpoložljive, tudi če je osnovni strežnik počasen ali celo nedelujoč. Na tak način lahko spletne strani na počasnejših povezavah delujejo bolj odzivno, hkrati pa prenašamo manj podatkov, kar je pomembno, če povezavo plačujemo po preneseni količini. Podobno delovanje najdemo pri nekaterih mobilnih brskalnikih (npr. Chrome za Android), pri namiznih različicah pa Operi s to zmožnostjo skoraj ni para.
Zanimiv detajl uporabniškega vmesnika Opere je tudi možnost hitrega preklopa iskalnika pri vnosu v naslovno vrstico. Na padajočem seznamu predlogov, ki se prikaže ob vnosu, lahko v desnem spodnjem vogalu hitro izberemo drugega ponudnika iskanja. Privzeto so tu že Google, Yahoo, Bing, Amazon in Wikipedia, dodatki pa lahko ponudijo še nove.
Sicer se Opera ne razlikuje več kaj dosti od zadnje mode spletnih brskalnikov, ki jo je predstavil Chrome. Večina vmesnika je odstranjena, da ponuja čim več prostora spletnim stranem. Celotna ponudba menujev je zbrana pod enim elementom, pogovorna okna za različne nastavitve pa so izginila in jih nadomeščajo vgrajene spletne strani. Opera je ob tem izgubila tudi vgrajeni odjemalec za e-pošto in prenose bit torrent, ki k tipičnemu brskalniku nekako ne sodijo več in jim bolje strežejo drugi namenski programi.
Opera tako ostaja zanimiv brskalnik z nekaj zanimivimi rešitvami, žal pa ne izstopa dovolj, da bi ji uspelo prepričati tudi množice novih uporabnikov. No, morda bodo norveška dekleta in fantje, razbremenjeni razvoja lastnega pogona Presto, s časom izdali še kakšno inovacijo, ki jim bo pomagala k večji priljubljenosti.
Opera
www.opera.com
Izdeluje: Opera Software.
Cena: Brezplačno.
Na voljo za: Windows, OS X, Linux, iOS, Android
✓ Na voljo za razne sisteme, začetna stran.
✗ Nima izstopajočih prednosti.
Maxthon
Kitajski Maxthon ima enostaven vmesnik in kup zmogljivosti.
Kitajski brskalnik Maxthon Cloud Browser je posebnež med tu predstavljenimi programi. Za začetek je plod dela kitajskih programerjev, ponuja kar dva vgrajena pogona, Googlovega in Microsoftovega, na testu html5test.com dosega največje število točk med tu predstavljenimi brskalniki (kar 513, Chrome doseže 505, Opera 494, IE 11 pa le 376) in ponuja še celo vrsto bolj ali manj zanimivih zmožnosti.
Uporabniški vmesnik je poenostavljen z nekaj ikonami ob levi stranici okna. Prva ikona z nasmejanim obrazom nas poziva k prijavi v Maxthonov oblak. Po prijavi bo ikono nadomestila slika z našega profila, brskalnik pa nam bo omogočal nekatere dodatne storitve. Usklajevanje zaznamkov je ena od njih, poznajo jo tudi drugi brskalniki. A Maxthon gre še naprej, med napravami zna usklajevati tudi zapiske, ponuja pa tudi možnost, da prenose datotek ne izvajamo na naš krajevni sistem, temveč datoteko shranimo v oblak, tako bo ta datoteka dostopna na vseh napravah, kjer se bomo prijavili v Maxthon.
Brskalnik ponuja še nekatere nenavadne možnosti. Ena od njih je »Resource Sniffer«, ki se skriva za posebnim gumbom v orodjarni. Z njegovo pomočjo lahko takoj pridemo do seznama večpredstavnih datotek (video, zvok, slike), ki so zajete na obiskani spletni strani. Želene vire lahko hitro označimo in s klikom gumba prenesemo v svoj računalnik ali v Maxthonov oblak.
Maxthon seveda podpira odpiranje večjega števila zavihkov, žal pa nam ne dopušča, da bi posamezni zavihek odtrgali v drugo okno. Novo okno sicer lahko odpremo v treh načinih: običajno, sejno (session, prvine brskanja se ohranjajo v času seje) ali zasebno (private, prvine brskanja se pozabijo brž, ko okno zapremo). Posamezna okna brskalnika ponujajo tudi razcepljeni pogled, kjer si razpoložljivo površino drug ob drugem razdelita dva zavihka, kar zna priti prav pri primerjanju dveh strani. Prvotno razmerje širin je pol : pol, a ga lahko nastavljamo.
Brskalnik ponuja tudi svoj sistem razširitev, ki so v resnici običajne ali bolj modularne spletne strani. Take razširitve se dodaja v trak ikon na levi strani in se po kliku lahko odprejo kot lebdeče pomožno okno ali kot običajna spletna stran. Že takoj ob namestitvi dobimo nekaj razširitev (upravnik prenosov datotek, bralnik virov RSS …), a jih lahko po potrebi odstranimo ali pa jim dodamo nove. Maxthonove posebnosti so še nočni način (»night mode«), ki barve spletnih strani prilagodi nočnemu delu v manj osvetljenih prostorih, pripomoček Snap, ki ponuja hitro možnost zajema podobe spletne strani ali njenega koščka, ter način »Reading«, ki iz spletne strani izlušči le koristno vsebino, za lažje prebiranje daljših besedil.
Novotarijam Maxthona s tem še ni konca. Ker gre za brezplačen program z nekaj zanimivimi možnostmi, vam vsekakor priporočamo, da si ga ogledate. Morda boste v njem našli posebnost, ki vam bo olajšala spletno brskanje.
Maxthon Cloud Browser
www.maxthon.com
Izdeluje: Maxthon.
Cena: Brezplačno.
Na voljo za: Windows, OS X, Linux.
✓ Kar dva pogona za maksimalno združljivost.
✗ Preveč funkcionalnosti lahko povzroča zmedo.
Safari
Safari je na voljo tudi za Okna, a se precej bolje znajde v sistemih OS X in iOS.
Applu je na poti okrevanja pomagal tudi Microsoft in je v zameno za denarno pomoč dobil možnost ponuditi Internet Explorer kot privzeti brskalnik za OS X. Na kratko povedano, IE za Mac ni pomenil večjega presežka. Apple je vedel, da mora brskalnik nadzirati sam, zato je v veliki tajnosti pripravil svoj Safari, ki še danes temelji na odprtokodnem pogonu WebKit. WebKit je sicer nastal kot z del projekta namizja KDE, a je Apple kmalu prevzel pobudo pri razvoju. Na WebKitu je dolgo temeljil tudi Googlov Chrome, a ga je kasneje cepil v svojo vejo, Blink, ki se zdaj razvija neodvisno.
Safari je bil za Apple ključen pri preboju z mobilnimi napravami, saj je še danes edini dovoljeni brskalnik za sistem iOS. Res lahko npr. v iPad namestimo tudi druge brskalnike, a to so le prilagojeni uporabniški vmesniki in nekatere dodatne storitve, ki pa za pogon morajo uporabljati WebKit. To je tudi razlog, da Mozilla v iOS zaenkrat noče prenesti najsodobnejše različice svojega brskalnika Firefox. Safari je bil prenesen tudi v Okna, a ni nikoli doživel večjega sprejema. Začelo se je že z nenavadnim upodabljanjem pisav na zaslonu, ki je bilo uporabnikom Oken precej tuje. To podrobnost so v kasnejših različicah sicer prilagodili, a se Safariju navezanost na Applov ekosistem pozna še danes. Verjetno je bil Safari za Okna pripravljen predvsem za potencialne razvijalce, saj je sam Steve Jobs za prvi iPhone predvideval le spletne namenske programe, ki bi seveda tekli znotraj Safarija. App Store in vse, kar je sledilo, je prišlo kasneje.
Safari je brskalnik, ki ponuja predvsem varnost, varovanje zasebnosti in udobno branje vsebine, ne pretirava pa z izdatno funkcionalnostjo. Nova različica, predstavljena z OS X Mavericks, prinaša znatne prihranke pri rabi energije in s tem podaljša čas avtonomnosti prenosnikov, tudi za ceno manj grafičnih učinkov v vmesniku. Čeprav Safari podpira tudi razširitve, te niso doživele takšnega preboja, kot denimo pri Firefoxu in nekoliko pri Chromu. Nove zmožnosti v Safari zaidejo le redko, med nedavnimi je npr. pogled za branje (Safari Reader), ki spletno stran otrebi večine nepotrebne navlake, kot so oglasne pasice in podobno, ter hkrati pisavo in prelom besedila prilagodi čim lažjemu branju, tudi tako, da sestavi več spletnih strani v nadaljevanjih v eno samo. Strani, ki jih nimamo časa prebrati takoj, lahko shranimo tudi na seznam za branje (Reading List), tako jih v miru lahko preberemo kasneje, seveda v prilagojenem pogledu. Če bomo želeli usklajevati zaznamke, gesla in seznam za branje med napravami, se moramo prijaviti v iCloud. Safari zna izkoristiti tudi družabna omrežja, še posebej na iOS in OS X, kjer je sistemska podpora zanje. V Safariju lahko preprosto delimo povezave do zanimivih strani in spremljamo, kaj z nami delijo drugi (po Twitterju in LinkedIn).
Safari uporabnikom Oken sicer ostaja na voljo, a se zdi, da je Apple opustil namero po resnejšem preboju tudi znotraj Microsoftove platforme. Če je to sploh kdaj imel. Rabe Safarija tako za Okna ne priporočamo, saj že dolgo ni doživel prenove in vztraja pri različici 5.7. Seveda pa je Safari nezamenljiv del iOS, zelo dobro deluje tudi kot del sistema OS X, kjer celo pripomore k dolgotrajnejšemu delovanju baterije v prenosnikih. V OS X je zaenkrat drugim razvijalcem še dovoljeno predstavljati tudi lastne pogone brskalnikov in pospeševanje izvajanja kode v javascriptu, tako da uporabniki Macov lahko uživajo tudi v pravih različicah npr. Chroma, Opere ali Firefoxa, bodisi poleg Safarija ali kot nadomestilo zanj.
Safari
www.apple.com/safari
Izdeluje: Apple.
Cena: Brezplačno.
Na voljo za: OS X, iOS, Windows.
✓ Varovanje zasebnosti.
✗ Vezan na Applov ekosistem.
Testi
Preizkusi so bili izvedeni na srednje zmogljivem namiznem računalniku v 64-bitnih Oknih 8.1 in so normirani glede na prvouvrščenega. Oznaka, kot je +77 %, pomeni, da je brskalnik za toliko odstotkov slabši od zmagovalca v kategoriji.
Test Sunspider (www.webkit.org/perf/sunspider/sunspider.html) je starejši test, namenjen preverjanju zmogljivosti pogona WebKit. Google je za svoj pospeševalnik V8 izdelal izpopolnjen test Octane (octane-benchmark.googlecode.com/svn/latest/index.html). Html5test (http://html5test.com/) oceni, koliko od 555 značilnosti HTML5 ponuja izbrani brskalnik. Porabo pomnilnika smo izmerili tako, da smo odprli pet zavihkov z najbolj obiskanimi slovenskimi stranmi.
64-bitni brskalniki
Večja količina razpoložljivega pomnilnika, kar pri brskanju z več deset odprtimi zavihki pride še kako prav, izkoriščanje naprednejših ukazov, predvsem za večpredstavne obdelave, hitrejša koda zaradi več razpoložljivih registrov procesorja so le nekateri izmed razlogov, zakaj si želimo brskalnike tudi v 64-bitni različici. Prevesti kodo brskalnika za 64-bitno platformo niti ni največji problem, zatakne se predvsem pri dodatkih. Tako kot so gonilniki naprav ovirali prodor 64-bitnih operacijskih sistemov, tako razni vsadki, predvsem npr. Adobov Flash, otežkočajo prehod brskalnikov na 64 bitov. Razširitve brskalnikov (extensions) praviloma niso problematične, ker gradijo na programskem vmesniku brskalnika, vsadki (plug-ins) pa po drugi strani komunicirajo prek binarnega vmesnika in morajo sami podpirati 64 bitov, da so lahko uporabni v takem brskalniku.
Na srečo se pomen vsadkov bistveno zmanjšuje in skoraj vsakega od naštetih brskalnikov lahko vsaj preizkusimo tudi v 64-bitni različici. V Oknih je uradno dokončan 64-bitni brskalnik Internet Explorer. Opera je bila pred prehodom na Chromium prav tako na voljo v 64-bitni različici, a s prenovljenim drobovjem še ni. Firefox že dolgo časa ponuja preizkusno različico 64-bitne inačice (Nightly). Chrome se je nedavno pridružil 64-bitni druščini, a tudi le v razvojni različici in različici »kanarček«.
Safari je po drugi strani za OS X in iOS prav tako na voljo dokončan v 64-bitni različici. Za Okna žal Apple ne kaže več posebnega zanimanja.
Kaj izbrati?
Kot smo že omenili – danes na srečo težko izberemo slabo. Odločajo lahko specifične podrobnosti, ki so pomembne samo nam. Uporabniki prenosnikov Macbook bodo nad Safarijevimi prihranki baterije gotovo navdušeni, čeprav morda brskalniku manjka kakšna bolj butična zmožnost. Razvijalci, ki prisegajo na dodatek Firebug, bodo ostali pri Firefoxu. Kdor je vpet v Googlov ekosistem in mu ni mar, da v Mountain Viewu spremljajo njegove navade pri brskanju, bo verjetno zelo zadovoljen s Chromom na vseh sistemih, kjer je na voljo. Microsoft je z IE 11 končno naredil spodoben brskalnik za Okna, ki se samodejno nadgrajuje. Preverimo pa lahko tudi Opero in Maxthon, morda imata kaj posebnega, kar nam pride zelo prav. Vsi programi so prosto na voljo in mirno delujejo drug ob drugem (seveda na podprtih sistemih), zato veselo brskajmo, tudi s pomočjo browsehappy.com, ki nas lahko napoti do preizkusa alternativ našemu brskalniku.