Verjeli so v disketnike

Ime North Star Computers je še eno s seznama tistih, ki so jih pokopale lastne inovacije. Pionirji s področja razširitvenih kartic za mikro računalnike in disketnikov so enostavno predolgo vztrajali na temeljih, na katerih so vzpostavili posel, ne meneč se za spremembe v industriji. Napaka.

Ime North Star Computers je podobno kot večina »začetnikov« iz sveta mikro računalnikov že zdavnaj utonilo v računalniško zgodovino. Podjetje, ki sta ga leta 1976 ustanovila Mark Greenberg in Charles Grant, je svoj prvi poslovni model zasnovalo na prodaji računalnikov IMSAI po pošti. Podjetje je dobilo ime North Star Computers po tem, ko se je dobesedno moralo preimenovati. Sprva se je imenovano Kentucky Fried Computers, a ga je kmalu po začetnem uspehu tožil velikan s področja hitre prehrane, Kentucky Fried Chicken. Toda to podjetnih mladeničev iz Kalifornije ni ustavilo. Imela sta nos za to, kaj potrebuje trg, in North Star Computers je začel izdelovati razširitvene kartice za mikroračunalnike z vodilom S-100. Prvi izdelek podjetja je bila razširitvena kartica s koprocesorjem s plavajočo vejico, nato pa se je nabor izdelkov razširil še na kartice z dinamičnim pomnilnikom (zelo priljubljeni so bili vsi modeli med 16K in 64K), zaporednimi vrati, krmilniki za disketne pogone ter diske. Pa tudi kartica s procesorjem Zilog Z80A.

Mikro računalnik Advantage je temeljil na 4 MHz procesorju Zilog Z80a in 64 KB pomnilnika.

North Star Computers je hitro zaslovel kot ponudnik cenovno dostopnih disketnih pogonov za računalnike, saj je že leta 1976 izdelal lastni disketnik, ki je imel v nadaljevanju poslovanja veliko vlogo pri razvoju družbe. Rešitev Micro-Disk System je temeljila na petpalčnih disketah Shugart z za tiste čase zavidljivo zmogljivostjo 89 KB, z računalnikom pa se je povezala prek krmilnika v obliki razširitvene kartice za vodilo S-100. Kartica/krmilnik North Star MDC FDC, ki je lahko upravljal z do tremi disketnimi pogoni hkrati, je podjetju prinesla prvi zares odmeven uspeh in obilo posla. Omenjene diskete niso vodile le po zmogljivosti, temveč tudi po zanesljivosti delovanja. Na disketniku MDS, ki je stal 699 dolarjev in je veljal za enega najdostopnejših sistemov za takratne računalniške zanesenjake, sta bila nameščena programa North Star DOS in North Star BASIC. Z namestitvijo sistema v pomnilniku ROM disketnega pogona se je močno pohitril in poenostavil (odpadla je potreba po predhodnem nalaganju »zaganjalnika«) tudi sam zagon sistema.

North Star je v nadaljevanju podobno kot konkurenti svoj disketnik še razširil in dodal podporo najprej za diskete dvojne gostote (180 KB), nato pa še za dvostranske dvoslojne diskete (360 KB). Pri tem pa je podjetje naredilo veliko napako, ki je bila skoraj usodna. T. i. Osbournov učinek je udaril znova. Podjetje je namreč naznanilo pripravo dvoslojnih disket, še preden so bile dejansko nared, zato je povpraševanje po enoslojnih disketah skoraj v hipu zamrlo in podjetje je grob upad prodaje pahnil na rob bankrota.

North Star Horizon

Nadaljevanje zgodbe je seveda povsem logično. North Star je izdeloval vedno več gradnikov/komponent za računalnike, zato poteza, da izdela lasten računalnik, ni presenetila prav veliko poznavalcev. Že leta 1977 je tako ugledal luč sveta računalnik North Star Horizon, opremljen z 8-bitnim procesorjem Zilog Z80A, vodilom S-100 in 16 KB delovnega pomnilnika (pozneje je bilo na voljo tudi 64 KB). Kupec je lahko izbiral tudi med vgradnjo enega ali dveh disketnih pogonov, kot razširitev pa si je lahko omislil še dodatna zunanja disketnika. Računalnik Horizon je premogel še vrsto serijskih vmesnikov za priklop terminala (monitorja), tiskalnika in drugih rešitev. Za razliko od drugih mikro računalnikov tistega časa je imel North Starov model na osnovni plošči vrsto dodatnih čipov za različne razširitve, v ohišje je bilo moč vgraditi kar 12 dodatnih kartic za vodilo S-100. Napajalnik računalnika je po velikosti (in masivnosti) prav tako prekašal vse konkurente. Računalnik je poganjal bodisi operacijski sistem CP/M (tega je za delovanje na računalniku Horizon posebej priredilo podjetje Lifeboat Associates) ali pa North Starov lastni NSDOS.

Napaka: vztrajanje pri disketah

North Starov hitri uspeh z disketnimi pogoni je podjetju omogočil nadaljnji razvoj. Podjetje je uporabljalo pogon, ki je sektorje disket upravljal strojno. A ta sprva prednost podjetja se je pozneje spremenila v prekletstvo. Podjetje je pri svojem sistemu disket(nih pogonov) vztrajalo do bridkega konca, čeprav je vmes industrija že prešla na tehnologijo, ki je sektorje disket določala ob pomoči programske opreme. Tako tudi podjetja, ki so izdelovala programsko opremo, niso želela investirati v dražji in kompleksnejši proces prilagoditve svojih programov za delo s starejšo vrsto disket(nih pogonov) in North Starjeve rešitve so postajale vedno manj priljubljene tako pri domačih kot poslovnih uporabnikih.

North Star Horizon je bil sploh eden prvih računalnikov z vgrajenim disketnikom. Po komponentah je računalnik z enim disketnikom stal 1599 dolarjev, sestavljen pa 1899 dolarjev. Različica z dvema disketnima pogonoma je bila 400 dolarjev dražja. Ob začetku prodaje, novembra 1977, je bil NorthStar Horizon dejansko impresiven, celo delno revolucionaren mikro računalnik, vsaj v primerjavi s tekmeci iz istega časa (Processor Technology SOL-20, IMSAI 8080 in Altair 8800).

North Star Advantage

Dobra prodaja modela Horizon je botrovala širitvi podjetja in novim računalnikom. Leta 1982 je podjetje predstavilo mikro računalnik Advantage. Ta je temeljil na 4 MHz procesorju Zilog Z80a, vgrajenega pa je imel 64 KB delovnega pomnilnika in tudi 16 KB namenskega grafičnega pomnilnika. Uporabljal je dva disketnika s podporo za enostranske dvoslojne diskete zmogljivosti 180 KB, na doplačilnem seznamu pa se je že znašel tudi disk (5 MB znamke Winchester, pozneje pa celo različica s 30 MB). Največja prednost modela Advantage v primerjavi s predhodnikom pa je bila seveda grafična zmogljivost, saj je zmogel prikazati sliko v ločljivosti 640 × 240 pik. North Star je računalniku Advantage priložil štiri programe, ki so dokazovali njegovo naprednost pri delu z računalniško grafiko. Med zanimivimi dodatki računalnika velja omeniti razširitveno kartico s koprocesorjem 8088, ki je že znal poganjati sistem MS-DOS 1.0.

Prodajni uspehi modela Advantage so prinesli tudi selitev podjetja. Iz mesta Berkeley se je preselilo v mesto Catalina St. San Leandro, tam si je podjetje postavilo novo proizvodno halo in skladišče ter poslovne prostore.

North Star Dimension

Konkurenca na področju mikro računalnikov se je v 80. letih prejšnjega stoletja zelo zaostrila, zato se je North Star odločil preizkusiti tudi na področju izdelave strežnikov, kjer si je obetal višje marže. Prvi (in, kot se je izkazalo pozneje, tudi edini) strežnik North Star Dimension je ugledal luč sveta leta 1984, njegova posebnost pa je bila ta, da je bil združljiv z vso programsko opremo za osebne računalnike. Poganjal ga je procesor 80186, vrsta razširitvenih kartic s procesorji 8086 pa je omogočala povezovanje več delovnih postaj z lastnimi monitorji in tipkovnicami (na te kartice v strežniku). North Star Dimension je poganjal operacijski sistem MS-DOS, za doplačilo pa je bil na voljo tudi sistem Novell NetWare.

Žal trg North Starjevega strežnika ni sprejel tako dobro kot pred tem mikro računalnike, pa tudi mikro računalniki so doživeli resno ofenzivo s strani konkurentov Osborne ter KayPro in podjetje je zašlo v resne finančne težave, iz katerih se ni več izkopalo. Še istega leta je za vselej zaprlo vrata. 

Rešitev Micro-Disk System je bila najnaprednejša izbira med disketniki za mikro računalnike z letnico 1977.

North Star si je ustvaril ime in prve poslovne uspehe z izdelavo najrazličnejših razširitvenih kartic.

Prvi računalniki Horizon so imeli ime NorthStar in leseno ohišje, pozneje pa je podjetje spremenilo ime v North Star, ohišje pa je postalo kovinsko.

Računalnik Advantage je vsebino zapakiral v lično ohišje z integriranima zaslonom in tipkovnico. Glavni zvezdi sta poleg grafičnih sposobnosti ostala disketna pogona.