Verjeti zvezdam? Morda v horoskopu …

Kriptosvet je že pred leti marsikomu priskrbel tisti dražljaj, ki ga ljudje občutimo, ko kupimo loterijsko srečko, večje količino japonskega jena ali delnice obetavnega podjetja. Vsi poznamo zgodbe o znancih, ki so nato kupili petsobno stanovanje, pustili službo in zdaj na omrežjih objavljajo le še sončne zahode s palmami. Seveda poznamo tudi drugačne zgodbe, le da so malenkost manj privlačne za deljenje. Ker je neizkušenih vlagateljev vedno manj, so se bili prevaranti prisiljeni poslužiti promocije.

Ena od zanimivih pojavnosti na tem močvirnatem področju naložb so zvezdniki. Zanimivih zato, ker promovirajo nekaj, za kar pogosto nimajo ustreznega razumevanja. Še bolj pa je zanimivo, da njihovim zatrjevanjem vedno znova podležejo vlagatelji, čeprav je zgodovina posejana z zgovornimi primeri, ki vsaj nakazujejo, da je šlo za prevaro, če to že ni bilo dokazano v uradnih postopkih.

CryptoZoo

Logan Paul je svetovno znani Youtube ustvarjalec. Leta 2021 je začel promovirati projekt CryptoZoo kot zelo zabavno igro na blockchainu, pri kateri so uporabniki zbirali digitalna jajca, ki naj bi se pozneje razvila v unikatne NFT oziroma žetone, ki bi jih lahko igralci nato prodali ali uporabili v igri. Jajca naj bi se pozneje tudi izvalila v naključno izbrane digitalne živali. Te bi lahko nato vzrejali in ustvarjali nove hibridne vrste, ki bi prav tako bile NFT. Ampak.

Začetnemu navdušenju navkljub je CryptoZoo relativno hitro naletel na težave. Približno leto dni po lansiranju igre ta še vedno ni imela nobenih igralnih funkcij, kar je povzročilo odhod vlagateljev. Projekt je imel obenem veliko tehničnih težav, zaradi katerih uporabniki niso mogli uporabljati svojih kupljenih NFT. Poleg tega so vlagatelji odkrili, da je Paul skupaj s sodelavci izpeljal t. i. stealth launch, nekakšno tiho predpremiero, pri kateri so lahko žetone v nasprotju z običajnimi smrtniki nakupili po precej znižani ceni.

Skratka, vse skupaj se je začelo močno zapletati in zaudarjati. Ko so ga pri BBC zaprosili za intervju, je pristal in novinarje povabil v Portoriko. Tam jih je najprej pričakal njegov dvojnik, in ko so novinarji opozorili na prevaro, se je nanje spravila še skupina lažnih protestnikov, ki so vihteli transparente in skandirali, da so zaposleni na BBC pedofili. Še kar mejno, mar ne?

Kaj pa pri nas?

Slovenija za zdaj ostaja kriptovalutam prijazna država, zato zgodovine znanih kršiteljev nimamo, so pa naši zvezdniki tudi že nastopali v kampanjah. Žan Nekrep in Luka Glogoški, slovenska vplivneža, promovirata strategijo airdropov, kjer uporabniki pridobijo kriptovalute brezplačno v zameno za promocijo ali sodelovanje. Trdita, da so te metode potencialno donosne, saj uporabnikom omogočajo pasivni zaslužek. Medtem ko takšne prakse niso nezakonite, dvigujejo obrvi, zlasti zaradi nepreglednosti in morebitnih tveganjih za vlagatelje.

Xaurum je bila pred leti obetavna slovenska kriptovaluta, ki je bila razvita kot inovativna rešitev za povezovanje stabilnosti zlata z dinamičnostjo tehnologije veriženja blokov. Njena glavna značilnost je bila kritje v fizičnem zlatu, ki je shranjeno v švedskih hranilnicah. To ji je omogočalo večjo stabilnost v primerjavi s konkurenco, pri katerih vrednost valute pogosto zelo niha. Sistem je vključeval tudi možnosti menjave za zlato. A v tem primeru je morda ključno poudariti, da pri xaurumu in njegovih stranskih projektih, kot so gradnje vil na otoku Krk, ni šlo za nič nezakonitega, pač pa za splet bolj ali manj slabih okoliščin. Med njimi so bile spremembe tržnih razmer, zmanjšana izdaja novih žetonov in davčne zahteve Finančne uprave RS (Furs). Zakaj torej primer sploh omenjamo? Ker naj bi ga promovirala tudi Tina Gaber, partnerica trenutnega predsednika vlade. Spletni sledovi so večinoma izginili, a Gabrova bi naj bila vključena v razprave o prednostih xauruma, prav tako je v intervjujih predstavljala ključne osebnosti, ki so stale za to kriptovaluto. Drugi z njo povezani znani Slovenec je bil Zdravko Poljašević, sicer bolj poznan kot direktor družbe Kreativni najemi, ki je pozneje prevzel vodilno vlogo v podjetju Auresco, izdajatelju xauruma.

Paul se je sprva branil z grožnjami proti tistim, ki so ga obtoževali prevar, vendar se je kasneje opravičil in obljubil, da bo poskušal popraviti škodo. V začetku letošnjega leta je tako napovedal, da bo vlagateljem ponudil povračila za NFT, kupljene prek CryptoZoo, vendar pod pogojem, da se odpovedo morebitnim pravnim zahtevkom proti njemu. Ta poteza je bila sprejeta z mešanimi občutki, saj so nekateri vlagatelji menili, da je to poskus zmanjšanja škode in izogibanja pravnim posledicam. Sploh, ker to ni bila njegova prva prevara. Že pred tem je vlagatelje prevaral z različnimi meme coini, denimo tistima po imenu Elongate in Dink Doink.

Meme žetoni

Meme coini so posebna kategorija kriptovalut, ki so pogosto ustvarjeni na podlagi kakega mema, torej kot šala ali satira. Njihova vrednost temelji skorajda izključno na kratkotrajnem hypu, torej na priljubljenosti na družbenih omrežjih, pri čemer pogosto na pomoč priskočijo vplivneži. Nekateri najbolj znani meme coini so Dogecoin (DOGE), ki je nastal kot šala leta 2013, vendar je zaradi podpore Elona Muska postal izjemno priljubljen. Drugi primer je Shiba Inu (SHIB), ki je bil ustvarjen kot tekmec Dogecoinu. Meme coini imajo pogosto majhno ali nično vrednost, vendar lahko njihova cena hitro naraste zaradi špekulacij in viralnih kampanj.

Natanko to je v primeru Elongata in Dink Doinka domnevno napravil Logan Paul. Tvitnil je: »Z Elongatom sem obogatel. Gremo, Elon!« Le malo pred tem je neznana kriptodenarnica nakupila za dobrih 150.000 evrov Elongate žetonov, kar je spodbudilo še druge vlagatelje in ceno seveda pognalo kvišku. Ta ista denarnica je žetone s sijajnim dobičkom prodala le kakih 12 ur pozneje, cena Elongata pa se je kmalu zatem usmerila proti ničli. Gre za danes že precej znan način prevare, imenovan pump and dump, torej napihni in odvrzi. Paul se zato zdaj otepa obtožb, da je vsaj povezan z omenjeno kriptodenarnico, če ne že kar njen lastnik.

Zvezdniki, ki so se opekli

Vplivneži na platformah, kot so Youtube, Instagram in Tiktok, izvajajo še eno ključno vlogo pri popularizaciji kriptovalut. S svojimi sledilci ustvarjajo stanje pri uporabnikih, ki ga imenujemo FOMO (Fear Of Missing Out) ali strah pred zamujeno priložnostjo, zaradi česar vlagatelji prenagljeno hitijo z nakupom. Njihov vpliv je še posebej močan med mlajšo populacijo, ki je manj skeptična do tveganj. V zameno za promocijo pa običajno prejmejo velik delež kovancev, ki jih nato prodajo po višji ceni, kar pomaga pri padcu konkretnega žetona.

Verjetno najbolj znan je primer resničnostne zvezdnice Kim Kardashian, ki je bila kaznovana zaradi promocije kriptovalute EthereumMax na svojem Instagram profilu. V objavi svojim več kot 300 milijonom sledilcev je delila informacije o žetonu, pri čemer pa ni razkrila, da je za to promocijo prejela plačilo v višini 236.000 evrov, kar je v nasprotju z ameriško zakonodajo. Tamkajšnja komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) je zvezdnico zato obtožila nezakonitega oglaševanja brez ustreznega razkritja plačila. Kot del poravnave je Kardashian nato poravnala dober milijon evrov, kar je zajemalo tako kazen kot obresti in povračilo nezakonitega zaslužka. Prav tako se je morala zavezati, da tri leta ne bo promovirala nobenih kripto sredstev.

Primer John McAfee

Vreden omembe, ker je z našega področja, je John McAfee, znan kot ustanovitelj protivirusnega podjetja McAfee, ki je postal ena izmed najbolj kontroverznih osebnosti v svetu kriptovalut. McAfee je prvič spoznal bitcoin leta 2011 in bil navdušen nad matematično podlago tehnologije veriženja blokov. McAfee je pozneje postal znan po dvomljivem promoviranju različnih kriptovalut in žetonov na svojem Twitter profilu. Ameriški regulatorji so ga zato obtožili izvajanja pump and dump shem, ker je umetno dvigoval vrednost žetonom, preden jih je z dobičkom prodal dalje. Poleg tega je bil obtožen prikrivanja plačil za promocijo, zaradi česar naj bi s svojo ekipo nezakoniti pridobil za več kot 20 milijonov evrov koristi.

Zaradi obtožb o davčnih utajah in goljufijah je živel na begu, preden so ga leta 2020 aretirali v Španiji. Pred izročitvijo ZDA so ga našli mrtvega v zaporniški celici, okoliščine njegovega samomora pa ostajajo predmet polarizacij in špekulacij, kakopak v smeri teorij zarot.

Še en tak primer, ki pa ni povzročil neposredne škode vlagateljem, pač pa zgolj zvezdniku, je povezan z Mattom Damonom, holivudskim igralcem. Ta je leta 2021 zaslovel kot zvezda kampanje z naslovom Fortune Favors the Brave za borzo kriptovalut Crypto.com. Oglas, ki je prikazoval Damona v futurističnem okolju z zgodovinskimi prizori poguma in dosežkov, je hitro postal kontroverzen. Kmalu po objavi oglasa je vrednost kriptovalut močno upadla, kar je povzročilo val kritik na račun slavnih, ki so spodbujali vlaganje v tvegane digitalne valute.

Igralec je pozneje razkril, da je v kampanji sodeloval, ker se je njegov dobrodelni projekt Water.org, namenjen zagotavljanju dostopa do čiste pitne vode po svetu, znašel v finančnih težavah. Zvezdnik se je kaznoval sam, svoj honorar je podaril v dobrodelne namene, milijonček pa so skesano primaknili tudi iz menjalnice Crypto.com.

Pa modrost iz teh izkušenj?

Prizemljen vlagatelj, bi si, preden v kaj takega vloži svoje prihranke, moral zastaviti le nekaj preprostih vprašanj: Ali je tak zveznik za svoje promoviranje plačan? Kdo dejansko stoji za projektom? Kaj o njem pravijo strokovnjaki? Ali ima projekt resnično uporabno in dejansko vrednost ali temelji zgolj na t. i. hypu? Predvsem pa pri tem velja pravilo izogibanja fenomenu FOMO. Torej, ne vlagajte samo zato, ker to počnejo vsi drugi.