Verniki
Če ste v računalništvu že dovolj dolgo, ste gotovo doživeli že kar nekaj verskih vojn tipa Commodore : Spectrum, Windows : OS/2, Windows : Linux, PC : Mac, Windows : OSX. Verskih vojn, ki se jih gre prenapeta mladež v pismih bralcev, na spletnih forumih in še kje. Zabavno, vendar nič hujšega. Huje je, da smo danes priča globalni verski vojni tega tipa, ki je de facto ušla z vajeti - "Apple or die!"
Apple je sicer res nastal kot prototip pravega garažnega podjetja, katerega osnovna dejavnost je bila "švasanje" elektronskih komponent, vendar je Jobs z denarjem, ki je pritekel od te dejavnosti, kar hitro zaslutil, da je prihodnost drugje. V dizajnu in uporabniškem vmesniku, ki bosta močno razširila uporabniško bazo. No, s svojimi zamislimi je bil takrat še prezgoden in je zato izgubil službo (kasneje se je zagrenjeno spraševal: "Kako te lahko odpustijo iz lastnega podjetja??"), vendar se je kmalu vrnil in z zamislijo poizkusil znova. Tokrat jo je vpeljal na manj računalniško področje iMP3 predvajalnikov. In jo razširil na iTelefone. In zdaj na iTablice. In potem verjetno še na vse iDrugo.
Jobsu, pardon, Applu, je uspelo, o tem ni dvoma. Čeprav se danes pravzaprav vsi strokovnjaki strinjajo, da Applovi izdelki tehnično niso nič posebnega, velikokrat celo zaostajajo za konkurenco. Da pa so izredni po dizajnu in imajo nadvse vpadljiv in enostaven uporabniški vmesnik. Vse skupaj pa je zaščiteno z množico patentov in vojsko odvetnikov.
In že smo pri verski vojni in paradoksu - Applovi verniki niso tisti klasični "geeki", ki smo jih vajeni iz prejšnjih vojn (Linux, OS/2, ...), temveč resni ljudje, mnogokrat poslovneži, ljudje, ki so svoje lepe "igrače" pripravljeni tudi pošteno (pre)plačati. Ljudje, ki jim gre na živce, da so svet računalništva in domače elektronike tako dolgo obvladovali računalnikarji v najslabšem pomenu te besede. Postranska posledica vzpona takih verskih vojščakov je tudi vzpon medijske podpore, ki je je deležen čisto vsak Applov korak. Samo zgled: novica, da je izid iPada v Evropi prestavljen za en mesec, je na splošnih novičarskih dverih bbc.com/news dosegla drugo mesto po trenutni branosti, četudi je morala konkurirati novici o potresu na Kitajskem in letalski nesreči poljskega političnega vodstva!
Apple seveda pri tem gverilskem marketingu (kjer o tebi vsi govorijo "kar sami od sebe") izdatno pomaga. Jobs si je pridobil že skorajda kultni status in si ta imidž z vsakim nastopom še dodatno utrjuje. Zadnje čase celo odgovarja na elektronsko pošto "navadnih uporabnikov" (ne predstavljam si, kdo mu jo odbere izmed desettisočev pisem, ki vsak dan romajo na njegov naslov ...), njegovi odgovori pa potem kot po naključju pridejo v medije, tudi ali pa celo predvsem "neračunalniške". Seveda nikoli ne pozabi odgovoriti tudi kaj pikantnega, kot je, recimo: "Na iPhonu bomo omejevali pornografijo; če želite pornografijo, kupite Android". In - Applovi uslužbenci kot po naključju v gostilnah izgubljajo prototipe novih iPhonov, nato pa ti "čisto slučajno" najdejo pot do najbolj branih portalov s tovrstnimi igračkami. Ti lahko povejo le to, da je telefon "manj oglat", "ima malce manjši zaslon, vendar je videti večje ločljivosti", a tudi to je novica, mar ne?
Seveda pa kot pravi verski vojščaki vsi po vrsti pozabijo na kritičnost. Si predstavljate, kaj vse bi se zgrnilo na Microsoft, če bi zapovedal, da lahko za Windows programiramo le aplikacije, ki niso konkurenca Microsoftovim? Applu se ne zgodi nič. To, da je natančno zapovedal le tri dovoljene programske jezike, v katerih se sme programirati, je tudi videti "osebno", če vemo, da je s tem zaprl vrata Adobeju in njegovemu prevajalniku iz programov flash v programe iPhone. Mimogrede, Adobe je tisto podjetje, ki že leta svoje programe pragmatično najprej napiše za Windows in šele potem za MacOS.
In ti verniki Apple kot pravi vojščaki kujejo v nebo, kot vladarja vesolja, na vseh področjih. Čeprav imajo, roko na srce, računalniki z MacOS v Evropi le 5 % tržni delež, podobno pa kaže tudi statistika na slovenskih spletnih straneh. In, hej, nekateri v Sloveniji (!) že programirajo aplikacije za iPad, ki bodo prikazovale slovenske časopise na "ipadovski način", slednji pa to programiranje celo že plačujejo! Ali ni to vsaj malce prezgodaj? Mislim, iPada pri nas vsaj do jeseni sploh ne bo, koliko bo takrat uporabnikov, pa ne ve nihče. Sploh pa nihče ne ve, koliko jih bo želelo na njem prebirati časopis. In ne - "velikanske prodajne številke" iPada v ZDA ne štejejo. Kajti ključno vprašanje ni, na kakšni napravi bi si želeli brati časopise, temveč ali smo za to pripravljeni plačevati. Odgovor na to vprašanje pa je enako nejasen, kot je bil pred II (izidom iPada). V spletu, kjer je veliko (veliko, veliko, veliko) več uporabnikov kot za iPadi, zaenkrat kaže, da ne.
***
Naj za konec postorim še nekaj "hišnih opravil". Pri Monitorju končujemo kar dolg in kompleksen projekt preoblikovanja revije, katerega končni rezultat bo viden z naslednjo, majsko številko. Drugačna, bolj prečiščena in bolj vpadljiva, bo naslovnica, bolj zračna bo postavitev člankov, nekoliko spremenjena bo rdeča nit prispevkov. Menimo, da bo tako oplemeniten Monitor še boljši in še bolj prilagojen vam, našim bralcem.
Hkrati končujemo tudi projekt novega Sistema. Sistem je bil do zdaj naša poslovna priloga, ki so jo dobili vsi naročniki Monitorja, od naslednje številke naprej pa postaja samostojna revija, a bo naročnikom Monitorja letos še vedno priložen. Vmesne mesece bo z Monitorjevim strokovnim urednikom Vladimirjem Djurdjičem okrepljeno uredništvo zapolnilo s trdim delom na dverih
, ki imajo ambicijo postati osrednja točka, kjer se bodo zbirali uporabniki, ki jih zanima poslovna informatika.
Ključno vprašanje ni, na kakšni napravi bi si želeli brati časopise, temveč ali smo za to pripravljeni plačevati.
