Video v žepu
Prenosni predvajalniki glasbe so danes že skorajda "obvezna oprema" vsaj bolj mobilnih uporabnikov. Majhne, uporabne in hkrati cenovno ugodne izdelke najdemo na vsakem koraku - prodajajo jih celo v bolje založenih supermarketih, da o spletnih prodajalnah niti ne govorimo. Naslednji logični korak v razvoju so predvajalniki, ki poleg glasbenih predvajajo tudi datoteke z video zapisom.
Zgodovina prenosnih predvajalnikov, takrat še glasbe, sega že več kot 20 let nazaj, točneje v leto 1979, ko je Sony predstavil prvi prenosni predvajalnik običajnih glasbenih kaset. Ti predvajalniki so se na trgu obdržali vrsto let, pri tem pa je razvoj izdelke tako dognal, da so bili komaj kaj večji in debelejši od kasete, ki so jo predvajali.
Evolucija se je nadaljevala s popularizacijo nosilcev CD, ki so ji sledili tudi prenosni predvajalniki. CDji so v splošnem prinesli boljšo kakovost predvajanega zvoka, saj se kakovost nosilca s časom (načeloma) ni spreminjala. Kasete so imele namreč to slabost, da se je kakovost zvoka z večanjem števila predvajanj enega in istega nosilca začela zmanjševati, poleg tega so sicer fizično dobro zaščitene kasete slabo prenašale vlago in visoko vročino. Slabost kompaktnih digitalnih plošč pa je njihova velikost - tudi najmanjši prenosni predvajalniki CD so večji od povprečnega žepa in to je eden izmed pomembnejših razlogov, da je nadaljnji razvoj stekel v drugo smer.
Leta 1979 je Sony izdelal prvi Walkman in odtlej imamo glasbo lahko tudi (no, skoraj) v žepu.
Je pa zato naslednik CDjev, DVD, na trgu nakazal novo smer razvoja - prenosne video predvajalnike. Razširjenost filmskih plošč DVD je namreč kar klicala po možnosti predvajanja le-teh tudi na poti. Tako so se rodili prvi namenski prenosni predvajalniki video vsebin. Gre za izdelke, velike kot majhen prenosni računalnik z vgrajenim zaslonom širokega formata in majhnimi zvočniki, vse skupaj pa poganja baterija, ki zmore 2-3 ure predvajanja - ravno dovolj za ogled celovečernega filma. A te naprave imajo veliko pomanjkljivost: zaradi velikosti so povsem neprimerne za to, da bi jih (redno) prenašali s seboj.
S prihodom novih tehnik pomnjenja podatkov (majhni diski, pomnilnik flash) in predvsem nižanjem cen le-teh se je na trgu znašla nova družina prenosnih predvajalnikov. Značilnost vseh je, da so občutno manjši od dosedanjih naprav z izmenljivimi nosilci, a so kljub temu sposobni hraniti tudi več deset ali sto ur glasbe ali videa. Večina teh napravic ima priročen zaslon LCD ali OLED, prek katerega je laže kot sicer iskati in izbirati ustrezne vsebine v obsežni zbirki večpredstavnih datotek.
Prvi video predvajalniki so bili namenjeni predvajanju plošč DVD, zato seveda nikakor niso šli v žep...
Dejstvo je, da je tehnologija danes zmožna ponuditi uporabno večpredstavno napravo, ki je sposobna več ur skupaj predvajati tako zvočne kot tudi video datoteke iz zajetne zbirke, poleg tega pa je primerna za vsakdanje nošenje v žepu. A razširjenost teh predvajalnikov s podporo video vsebinam vendarle ni tako samoumevna. Razlog gre iskati predvsem v tem, da ogled video vsebin zahteva precej več zbranosti kakor zgolj poslušanje glasbe. Poleg sluha je pri tem dejaven tudi vid in tako odpade ogled videoposnetkov med tekom, kolesarjenjem, hojo po hribih in med številnimi drugimi opravili, ki jih sicer brez težav zmoremo ob poslušanju glasbe. Z videom je povezana tudi druga težava, kajti zasloni na žepnih predvajalnikih so za mnoge enostavno premajhni, da bi si lahko udobno ogledali glasbeni spot, priljubljeno nanizanko ali morebiti film. Še posebej, če računamo tudi na branje podnapisov...
Z nekaj truda nam je uspelo preizkusiti osem predvajalnikov, ki poleg zvočnih datotek predvajajo tudi videoposnetke (nekateri jih znajo tudi zajemati). Pravzaprav smo se nadejali nekoliko pestrejšega izbora izdelkov, a se je izkazalo, da jih slovenski uvozniki zaradi majhnega povpraševanja povečini nimajo na zalogi. Po drugi strani pa je "med ljudmi" slišati, da so ti izdelki med mladino zelo priljubljeni, le da jih nadobudni starši kupujejo v (tujih) spletnih trgovinah. Tam so bistveno cenejši, predvsem pa na voljo takoj. Naši prodajalci so namreč vse prevečkrat ujeti v začarani krog, ko izdelkov nimajo na zalogi (ker menda ni povpraševanja) in imajo preveč "navite" marže (iz bolj ali manj istega razloga).
Sicer pa smo prepričani, da bodo v prihodnosti praktično vsi prenosni predvajalniki podpirali tudi prikazovanje video vsebin, bodisi na vgrajenem zaslončku ali pa prek ustreznega izhoda na večjem prikazovalniku (televizor, projektor ...).
Alternativna programska oprema za Ipod
Praktično vsakemu predvajalniku je priložena programska oprema. Z njo ponavadi sestavimo in vzdržujemo zbirko digitalnih posnetkov, nekateri pa omogočajo preprosto sinhronizacijo z ustreznimi predvajalniki. Eden takih programov je iTunes, ki ga dobimo poleg predvajalnikov Apple iPod.
3GP converter je videti zelo špartansko, a deluje.
Itunes pa ima vendarle kar nekaj omejitev. Najbolj pereča je število podprtih vrst zapisa videoposnetkov. Posnetkov DivX ali XviD tako ne razume, zato moramo poseči po alternativnih programčkih. Eden izmed njih je 3GP converter, ki je za povrh brezplačen. Z njim enostavno pretvorimo skorajda vsak videozapis v takega, ki ga razume iPod. Datoteko nato le še naložimo v iPod ob pomoči iTunes. Tisti, ki za urejanje svoje glasbene (in video) zbirke uporabljajo kak drug program, ne iTunes, pa si lahko omislijo okenski program Anapod explorer. Z njim imamo dostop do večpredstavne vsebine na iPodu kar v okenskem raziskovalcu, prek katerega lahko neposredno prepišemo zbirko z diska računalnika na iPod. Na žalost je Anapod explorer plačljiv in za povrh tudi ni ravno poceni (med 20 in 30 dolarji).
Z Anapod Explorerjem se pri iPodu izognemu včasih preveč omejujočemu iTunesu.
Anapod Explorer: www.redchairsoftware.com/anapod/
3GP converter: www.divx-digest.com/software/3gp_converter.html
Apple Ipod 60 GB
Danes že skorajda kultni predvajalnik Apple Ipod je v svoji zadnji osvežitvi (G5) pridobil tudi možnost prikazovanja videoposnetkov na vgrajenem zaslonu. Ta je z diagonalo 6,4 cm ravno dovolj velik, da med ogledom posnetkov ni treba pretirano napenjati oči. Vse druge lastnosti so znane že iz prejšnjih rodov izdelkov tega podjetja.
V preizkušeni model je vgrajen kar 60 GB disk; to je največ, kar trenutno ponuja družina Ipod. Seveda je mogoče dobiti tudi predvajalnike z vgrajenim diskom drugačne zmogljivosti, kar sicer velja tudi za večino drugih tokrat preizkušenih izdelkov. Priložene so ušesne slušalke značilne bele barve, ki so ene boljših. Vgrajena baterija je zmožna vse skupaj poganjati do 20 ur ob poslušanju glasbe, ob ogledovanju videoposnetkov pa se čas predvajanja skrajša na vsega 3 ure.
iTunes z iPodom sestavlja težko ločljivo celoto.
Priložena je programska oprema iTunes za Windows in MacOS. Ipod se po priklopu prek hitrega vmesnika USB 2.0 v Oknih sicer prikaže kot izmenljivi nosilec, na katerega lahko prepisujemo datoteke, vendar tako prepisane glasbene ali video datoteke predvajalnik ne bo predvajal. Prepisovanje takih datotek je torej mogoče samo ob pomoči Itunes. Program pozna vse danes najbolj razširjene zapise, ne pa tudi DivX ali XviD. Za pretvorbo teh v ustrezen zapis moramo uporabiti namenske programe, ki jih sicer povečini brezplačno dobimo v spletu (več o tem v posebnem okvirčku).
Predvajanje ustrezno pretvorjenih videoposnetkov poteka tekoče in brez zatikanj. Izberemo jih z glavnega menuja prek izbire "Video", s čimer so ločeni od drugih vrst posnetkov. Predvajalnik sicer omogoča še ogled fotografij, od uporabnejših zmožnosti pa smo pogrešali radijski sprejemnik.
Apple Ipod 60 GB
Kaj: Prenosni predvajalnik večpredstavnih vsebin s podporo video posnetkom.
Vrsta in velikost pomnilnika: Disk, 60 GB.
Diagonala in ločljivost zaslona: 6,4 cm, 320 × 240 pik.
Spletni naslov: ipod.apple.com.
Prodaja: EPL, www.epl.si.
Cena: 99.090 tolarjev.
Za: Razmeroma majhen, prostoren disk, uporabniški vmesnik in menuji, zanesljivo delovanje.
Proti: Potrebna namestitev dodatne programske opreme, visoka cena.
Aska MP4 Player in I-Cute MP4 Digital Player
Predvajalnika Aska in I-cute MP4 player sta v resnici brezimna izdelka OEM, ki izvirata z Daljnega vzhoda. Po obliki močno spominjata na Ipod, saj je zadnja stranica odeta v bleščeč aluminij, sprednja pa je prav tako na moč podobna tisti pri Ipodu.
Izdelka se med seboj malce razlikujeta navzven, strojna in programska oprema obeh predvajalnikov pa je enaka. Zaslon je pri obeh majhen in nizke ločljivosti (ta sicer ni navedena), baterija pa omogoča deklariranih 10 ur predvajanja med dvema polnjenjema. Za razliko od Applovega izdelka sta v tokratna posnemovalca vgrajena radijski sprejemnik in diktafon, še več - omogočeno je celo snemanje radijskih postaj v zapis .wav. Na žalost je kakovost takega posnetka nadvse slaba, kljub najvišji nastavljeni kakovosti snemanja. Izkažeta se za uporabnejša kot diktafon, saj vgrajeni mikrofon dobro "sliši" glasove iz okolice.
Razočaral nas je sistem menujev. Ti so sicer v barvah in prikazani z ikonami, a je premikanje med različnimi funkcijami zelo nerodno, poleg tega se nam je večkrat zgodilo, da se je predvajalnik med nekoliko hitrejšo rabo enostavno vnovič zagnal.
Aska MP4 player omogoča predvajanje avdio vsebin v zapisu mp3 ali wma, video pa je omejen na specifičen zapis amv. Programska oprema predvajalnikov obsega pretvornik videozapisov iz bolj razširjenih zapisov wmv in asf, ne pa tudi DivX ali XviD. No, poleg nizke kakovosti tako pretvorjenih posnetkov je predvajanje takih posnetkov na predvajalniku zgolj pogojno smiselno, saj je zaradi nadvse majhnega zaslona ogled posnetkov vse prej kot prijeten. Tudi (kakovostno) poslušanje glasbe je precej vprašljivo, saj so obema predvajalnikoma priložene zelo osnovne slušalke. Teh ne moremo enostavno nadomestiti s svojimi, saj je za priklop uporabljen nestandarden priključek.
Aska MP4 Player
Kaj: Prenosni predvajalnik večpredstavnih vsebin s podporo video posnetkom, z radijskim sprejemnikom in diktafonom.
Vrsta in velikost pomnilnika: Flash, 1 GB.
Diagonala in ločljivost zaslona: 3,8 cm, NP.
Spletni naslov: /.
Prodaja: Rodocomp, www.rodocomp.si.
Cena: 19.900 tolarjev.
Za: Majhen, ugodna cena, vgrajen radijski sprejemnik.
Proti: Velikost zaslona, počasen in neroden uporabniški vmesnik, slaba kakovost snemanja radijskih postaj.
I-Cute MP4 Digital Player
Kaj: Prenosni predvajalnik večpredstavnih vsebin s podporo video posnetkom, z radijskim sprejemnikom in diktafonom.
Vrsta in velikost pomnilnika: Flash, 1 GB.
Diagonala in ločljivost zaslona: 3,8 cm, NP.
Spletni naslov: /.
Prodaja: Geri computer, www.gericomp-slo.com.
Cena: 19.900 tolarjev.
Za: Majhen, ugodna cena, vgrajen radijski sprejemnik.
Proti: Velikost zaslona, počasen in neroden uporabniški vmesnik, slaba kakovost snemanja radijskih postaj.
Creative Zen Vision
Creative Zen Vision je eden večjih predvajalnikov s tokratnega preizkusa. Odlikuje ga velik in nadvse kontrasten zaslon - najboljši izmed vseh tokrat videnih izdelkov. Uporabniški vmesnik sestavljajo gumbi na desni strani zaslona in pregleden sistem menujev, po katerem je navigacija in potrjevanje izbir preprosto opravilo. V napravo je vgrajen ne preveč glasen zvočnik, zato bo primeren zgolj za rabo v tihih prostorih. Pohvaliti gre tudi to, da lahko predvajalnik priključimo na televizor prek vgrajenega tv izhoda in si tako ogledamo video posnetke ali fotografije na velikem zaslonu.
Vgrajeni disk je sposoben shraniti do 30 GB podatkov, če to ne zadostuje, pa lahko zmogljivost še nekoliko razširimo s pomnilniškimi karticami vrste CF, ki jih lahko vtaknemo neposredno v predvajalnik. Večpredstavno vsebino lahko v Windows XP prepisujemo na predvajalnik neposredno, ne da bi nameščali namenske programe, se pa Zen prav dobro razume z deseto različico Windows Media Player (WMP).
Zen Music Manager se trudi biti kar najbolj skladen z okensko oblikovalsko filozofijo.
Zen Vision neposredno podpira večino danes priljubljenih glasbenih in video zapisov. Predvaja tako posnetke DivX kot tudi XviD (brez poprejšnje pretvorbe), Microsoftov WMV in posnetke MJPEG, ki jih ustvarja večina današnjih digitalnih fotoaparatov. Ko se naveličamo posnetkov, lahko prisluhnemo radijskim valovom prek vgrajenega sprejemnika ali pa poslušamo posnetek sestanka ali predavanja, ki smo ga pred tem ujeli prek vgrajenega mikrofona. Vgrajena baterija zadostuje za približno 13 ur poslušanja glasbe ali za 4 ure in pol gledanja video posnetkov. Kakovost in vsestranskost pa se seveda plača in tu Creative ni izjema - cena je za občasnega uporabnika odločno previsoka.
Creative Zen Vision
Kaj: Prenosni predvajalnik večpredstavnih vsebin s podporo video posnetkom, z radijskim sprejemnikom in diktafonom.
Vrsta in velikost pomnilnika: Disk, 30 GB.
Diagonala in ločljivost zaslona: 9,4 cm, 640 × 480 pik.
Spletni naslov: www.creative.com.
Prodaja: Eventus, www.eventus.si.
Cena: 145.900 tolarjev.
Za: Velik in kontrasten zaslon, dober uporabniški vmesnik, vgrajen zvočnik. Predvaja tudi nezmanjšane posnetke DivX in XviD.
Proti: Velikost, visoka cena.
Hyundai MP-557v
Hyundai MP-557v je eden najmanjših predvajalnikov s tokratnega preizkusa. Poleg tega je všečno oblikovan, a to je že stvar okusa posameznika.
Ima skoraj do potankosti enak uporabniški vmesnik kot zgoraj opisana predvajalnika Aska in I-cute. To pomeni, da je tudi pri tem izdelku vmesnik precej okoren in zahteva kar nekaj privajanja, za povrh pa je še razporeditev tipk nekoliko manj logična kot pri prej omenjenih izdelkih.
Vsi trije predvajalniki si delijo tudi strojno zasnovo. Zaslon je majhen, pravzaprav premajhen za ogledovanje posnetkov. Naprava ne podpira bolj razširjenih zapisov, zato moramo za pretvorbo uporabiti priloženi program ali kak drug alternativni program, ki podpira tudi bolj razširjene zapise. Ima pa Hyundai navadno 3,5 mm "banana" vtičnico za slušalke, tako da lahko priložene nadomestimo z drugimi.
Do vgrajenega pomnilnika imamo dostop neposredno, brez uporabe dodatnih programov. Tako v posebni mapi najdemo tudi posnetke, ki jih zajamemo prek vgrajenega diktafona ali posnamemo priljubljeno radijsko postajo. Na žalost je tudi pri MP-557v kakovost takih posnetkov zelo slaba.
Gre torej za še en predvajalnik v množici med seboj podobnih, ki prihajajo z Daljnega vzhoda. Njihov adut je nizka cena, ki jo bodo cenili predvsem občasni uporabniki.
Hyundai MP-557v
Kaj: Prenosni predvajalnik večpredstavnih vsebin s podporo video posnetkom, radijskim sprejemnikom in diktafonom.
Vrsta in velikost pomnilnika: Flash, 1 GB.
Diagonala in ločljivost zaslona: 3,8 cm, NP.
Spletni naslov: www.hyundai-elektronika.com.
Prodaja: Comtron, www.comshop.si.
Cena: 21.990 tolarjev.
Za: Majhen, ugodna cena, vgrajen radijski sprejemnik.
Proti: Velikost zaslona, počasen in neroden uporabniški vmesnik, slaba kakovost diktafonskih posnetkov.
Iriver U-10 1 GB
Iriver U-10 je eden manjših, če ne kar najmanjši predvajalnik večpredstavnih vsebin na trgu. Odlikuje ga resda majhen, a zato odličen zaslon. Napravico poganja zmogljiva litijeva baterija, ki naj bi zadoščala za celih 28 ur predvajanja datotek MP3 ali pet ur ogleda videoposnetkov. Premore tudi stereo radijski sprejemnik in diktafon, ki pogovore snema prek vgrajenega mikrofona.
Posebnost U-10 je način upravljanja. Ko smo U-10 prvič prijeli v roke, smo bili kar presenečeni nad tem, da praktično nima gumbov ali tipk. Upravljavski "gumbi" se namreč skrivajo kar v samem zaslonu LCD, saj se po menuju premikamo in z njega izbiramo možnosti tako, da pritisnemo na ustrezen rob zaslona. Malce nevsakdanja rešitev je v praksi nadvse uporabna. Želeli pa bi si hitrejšega vklopa predvajalnika, saj se vsakič prebuja skoraj 10 sekund.
Podpora večpredstavnim vsebinam je v osnovi razmeroma slaba. Predvajalnik sicer podpira predvajanje videa v zapisu MPEG4, a je težava v tem, da izdelovalec ne prilaga nobenih navodil, kako vsem bolj znane posnetke DivX, XviD, WMA in druge pretvoriti v ustrezen zapis za predvajanje na U-10. No, z nekaj brskanja smo odkrili preprost programček Iriverter (iriverter.sourceforge.net), ki je sposoben prilagoditi zapis iz praktično vseh danes znanih vrst video datotek. Nekoliko omejujoč je nemara tudi prostor na predvajalniku, saj 1 GB danes hitro zapolnimo, še posebej z video posnetki. Te moramo v predvajalnik prenesti s priloženim programom, drugače predvajalnik glasbenih ali video datotek ne zna prebrati.
Poleg predvajalnika smo preizkusili tudi priklopno postajo, ki je sicer na voljo za doplačilo. Vanjo je vgrajen majhen, a razmeroma glasen zvočnik, tako da zvoka ni treba poslušati prek sicer kakovostnih priloženih slušalk. Postaji je priložen še majhen daljinski upravljalnik.
Datoteke moramo v iRiver obvezno prenesti s priloženim programom.
Iriver U-10 1 GB
Kaj: Prenosni predvajalnik večpredstavnih vsebin s podporo video posnetkom, radijskim sprejemnikom in diktafonom.
Vrsta in velikost pomnilnika: Flash, 1 GB.
Diagonala in ločljivost zaslona: 5,6 cm, 320 × 240 pik.
Spletni naslov: u10.iriver.com.
Prodaja: Eventus, www.eventus.si.
Cena: 48.900 tolarjev.
Za: Intuitiven uporabniški vmesnik, možnost priklopne postaje, nabor funkcij.
Proti: Majhen zaslon, potrebna pretvorba video datotek v lasten zapis, počasen zagon.
PQI mPack P600
Mpack P600 pri nas manj znanega izdelovalca PQI je oblikovno nekoliko nevsakdanji za te naprave. Gre namreč za model s pokrovom, pod katerim se skriva razmeroma velik zaslon LCD s širokim razmerjem stranic. S tem močno spominja na DVD predvajalnike, omenjene na začetku članka, le da je občutno manjši.
Vsebina je shranjena na 20 GB disk. Napravica je nadvse dobro opremljena z vmesniki: poleg video izhoda za priklop za zunanjo prikazovalno napravo je tu še video vhod za zajemanje videa (več o tem v nadaljevanju), v PQI pa niso pozabili niti na digitalni zvočni izhod SPDIF za povezavo s hišnim kino sistemom. Nima pa radijskega sprejemnika ali diktafona, ki sta lahko nadvse praktična pripomočka.
Predvajanje različnih vsebin P600 ne povzroča težav, saj podpira vse danes najbolj razširjene zapise video datotek (brez prejšnje pretvorbe). Te lahko nanj prenesemo neposredno, ob pomoči raziskovalca v oknih, saj se naprava v njem vidi kot dodatna diskovna črka z neposrednim dostopom do datotek. Izbor vsebine opravljamo prek nekoliko kičastega, a kljub temu preglednega menuja, tipke pa so velike in dobro razporejene, tako da upravljanje tudi v temi ni težavno.
Obe napravi znamke PQI sta tudi eni redkih na trgu, ki premoreta video vhod in s tem povezano zajemanje videa iz zunanjega vira (v formatu MPEG-1). Na žalost je raba te zmožnosti vse prej kot dobra, saj je kakovost posnetka (tako zvoka kot slike) slaba; še več, slike v zajetem posnetku tu in tam sploh ni. No, nadejamo se lahko, da bo težave izdelovalec odpravil v novejših različicah strojne programske opreme.
Tako kot pri Creativovem izdelku tudi tu ugotavljamo, da je cena kljub tehnološki dovršenosti za povprečnega uporabnika previsoka.
PQI mPack P600
Kaj: Prenosni predvajalnik večpredstavnih vsebin s podporo video posnetkom.
Vrsta in velikost pomnilnika: Disk, 20 GB.
Diagonala in ločljivost zaslona 10 cm, 480 × 272 pik.
Spletni naslov: www.pqi.com.tw.
Prodaja: Mixi, www.mixi.tv.
Cena: 123.786 tolarjev.
Za: Velik zaslon s širokim razmerjem stranic, preprost uporabniški vmesnik, vgrajeni zvočnik. Predvaja tudi nezmanjšane posnetke DivX in XviD.
Proti: Velikost in teža, možnost zajemanja videa ne deluje dobro, visoka cena.
PQI mPack P800
P800 je po obliki nadvse podoben Creativovemu Zen Vision. Gre za predvajalnik večjih mer, pravzaprav je kar največji in najtežji na tokratnem preizkusu in s svojimi 350 grami le še pogojno "žepni". Poglavitna prednost večjih mer je predvsem velik zaslon in zares prostoren vgrajeni disk. No, resnici na ljubo bi bila lahko ločljivost glede na diagonalo zaslona nekoliko večja, a nizka ločljivost pri ogledu videoposnetkov ni preveč moteča.
Sistem upravljanja ni najboljši, saj ima P800 za ta namen kar dve vsesmerni tipki, ki sta za odtenek premalo odzivni, vse prevečkrat pa je tudi pomen posameznih tipk pri navigaciji po menujih vse preveč zmeden. Priložena sta še dva daljinska upravljalnika - tisti na kablu slušalk ter običajni infrardeči daljinec.
Predvajalnik ima enake zmožnosti predvajanja (in snemanja) kakor P600, skratka dobre. Model P800 podpira tudi predvajanje podnapisov, in to celo s šumniki. Dodan je še radijski sprejemnik in možnost uporabe kot diktafon, kar smo pri P600 pogrešali. V oba izdelka je vgrajen majhen, a dovolj glasen zvočnik, da je prek njega mogoče spremljati dialoge v filmih brez pretiranega naprezanja ušes. P800 obljublja tja do deset ur predvajanja glasbenih posnetkov oziroma 4,5 ure video vsebin ob pomoči vgrajene litijeve baterije, ki se polni bodisi prek vmesnika USB ali priloženega napajalnika. Omenimo še, da je izdelku priložen praktično popoln komplet kablov, tako da po nakupu odpade iskanje primernega kabla za, denimo, povezavo s televizorjem.
Dejstvo pa je, da je to najdražji izdelek na tokratnem preizkusu, in s tem je krog morebitnih kupcev zagotovo zožen.
PQI mPack P800
Kaj: Prenosni predvajalnik večpredstavnih vsebin s podporo video posnetkom, z radijskim sprejemnikom in diktafonom.
Vrsta in velikost pomnilnika: Disk, 80 GB.
Diagonala in ločljivost zaslona: 8,9 cm, 320 × 240 pik.
Spletni naslov: www.pqi.com.tw.
Prodaja: Mixi, www.mixi.tv.
Cena: 139.861 tolarjev.
Za: Velik zaslon, vgrajeni zvočnik, priloženi daljinec, prostoren disk. Predvaja tudi nezmanjšane posnetke DivX in XviD.
Proti: Velikost, neroden uporabniški vmesnik, visoka cena.