Višje hitrosti, enak domet
Brezžični usmerjevalniki so tisti del domače opreme, ki jih radi pozabimo, dokler delujejo, zato se je v marsikaterem domu obdržala tudi kakšna prastara naprava. A omenjena kategorija elektronike vendar toliko napreduje, da se naši vsakoletni preizkusi močno razlikujejo.
V splošnem se pri dometu še vedno bolje odnesejo zunanje antene kot tiste, vgrajene v ohišje usmerjevalnika.
Lani smo se odločili preizkušati le usmerjevalnike, ki so zmogli postaviti omrežje pri 5 GHz, ki na kratkih razdaljah omogoča višje hitrosti. Takrat smo poznali le standarde A, B, G in N, ki so bili do tistega časa z nami že kar nekaj časa. Še najnovejši je bil standard N, ki pa je zdaj dobil naslednika.
Ta sliši na ime AC in pomeni nov skok v hitrosti, a je zopet omejen z dometom, saj deluje le pri 5 GHz. V takem omrežju ima signal krajšo valovno dolžino, ki se zelo hitro »vpije« v ovire. Tako ni idealen za domovanja z veliko železobetonskimi stenami in več nadstropji. Take ovire laže obvladujejo omrežja pri 2,4 GHz, ki imajo močnejši signal in daljši domet. Posledično lahko večina usmerjevalnikov (izjema so najcenejši modeli, ki pa jih tokrat nismo preizkušali) naenkrat oddaja obe vrsti omrežij; tako je lahko tisto pri 2,4 GHz rezervirano za bolj oddaljene naprave v omrežju, omrežje pri 5 GHz pa je mogoče uporabljati za pretakanje visoko ločljivostnega videa, saj mu tako velika količina podatkov ne predstavlja težav.
Že lani smo napovedali, da je število mobilnih naprav povečalo željo po brezžičnih omrežjih doma in letos lahko to le še potrdimo. Gneča, ki se ustvarja v večstanovanjskih oziroma pisarniških objektih med 2,4 GHz omrežji, je vsak dan večja. Leta 2013 boste tako težko našli prazen kanal, pri katerem bo usmerjevalnik oddajal omrežje. Tako je to nastavitev najbolje pustiti v presoji naprave, ki bo omrežje postavila na tistem kanalu, kjer bo videla najmanj gneče. Tudi število omrežij pri 5 GHz je napredovalo, saj smo bili v uredništvu lani edini s takim omrežjem, tokat pa smo že zaznali dva soseda. Seveda je teh omrežij lahko še več, a jih v našem nadstropju zaradi kratkega dometa ni bilo mogoče zaznati.
Največja novost tokratnega preizkusa je nedvomno standard AC, ki nadgradi standard N in omogoča še višje hitrosti in je tako idealen za pretok večjih količin podatkov. To seveda pride najbolj prav pri video gradivu visoke ločljivosti ali pošiljanju signala IPTV. Standard AC nikakor ni marketinška poteza izdelovalcev, saj so hitrosti dejansko precej višje, tako da je prisotnost teh dveh črk na embalaži dobrodošla. Seveda se malce zaplete pri odjemalcih tega standarda, saj je naprav, ki bi taka omrežja videle, zaenkrat še bolj malo. Zgodba je enaka ob prihodu vsakega novega standarda, ki mu počasi sledijo tudi odjemalne naprave. Če smo lani potrebovali poseben vmesnik USB, da je lahko naš prenosnik videl omrežje pri 5 GHz, smo ga letos zopet potrebovali zaradi standarda AC. Smo pa v laboratoriju težko našli napravo, ki 5 GHz omrežja ne bi videla, kar je za leto dni lep napredek celotne industrije.
Standard AC na kratke razdalje omogoča vrtoglave hitrosti, ki konkretno presegajo tiste, ki smo jih še nedavno poznali v ožičenih usmerjevalnikih s 100 megabitnimi stikali. Le vedeti je treba, da se bo taka povezava zgodila le takrat, ko sta usmerjevalnik in naprava priklopljena v omrežje v istem prostoru, oziroma med njima ni večjih ovir. Na naših preizkusih smo pri 5 GHz včasih že na poti do prve oddaljene točke merjenja izgubili signal.
Marketing
Medtem ko sam standard AC ni marketinška poteza, pa izdelovalci na škatle še vedno veselo lepijo »teoretične hitrosti«, ki bi »jih lahko« dosegli usmerjevalniki. Medtem ko smo do standarda N videli največ število 900, smo zdaj priča številkam, kot je 1750 Mb/s (!!). Ta neverjetno visoka številka se zgodi, ko izdelovalec sešteje teoretične zmogljivosti omrežja pri 2,4 GHz in 5 GHz. Zgodi se enačba 450 plus 1300 in že se nam na škatli obljubljajo nerealne zmogljivosti naprave. Ko pa usmerjevalnike postavimo v dejansko okolje, se te hitrosti gibljejo okoli dosti nižjih številk. Pri 2,4 GHz se hitrosti gibljejo od 30 do 100 Mb/s, pri 5 GHz pa smo deležni hitrosti nekaj nad 100 Mb/s pri standardu N. Standard AC te številke dvigne blizu 200 Mb/s, tako da je napredek več kot očiten, a te hitrosti pač nimajo nobene zveze s tistimi z embalaž. Izdelovalci te številke še vedno uporabljajo zato, ker je resnično težko napovedati, kako se bo usmerjevalnik obnašal v danem okolju. Kot rečeno, hitrosti dušijo gneča med omrežji, število ovir in velikokrat tudi programska oprema izdelovalcev, ki niso najbolj vešči programiranja. Tako se pač marketingarji oprejo na teoretične številke, ki so višje, a bi bil že čas, da malce znižajo pričakovanja kupcev, saj usmerjevalniki takih hitrosti ne bodo dosegali.
Nameščanje napreduje
Področje usmerjevalnikov, ki nenehno napreduje, je namestitev. Včasih je bila vedno pogojena z zagonom CDja, ki smo ga dobili zraven. Tam se je namestil in pognal program, ki nas je nato peljal čez namestitev. Ta se je seveda zgodila, če je program v omrežju našel usmerjevalnik. Že lani smo pohvalili marsikaterega izdelovalca, ki je namestitev zapekel v spletni uporabniški vmesnik in uporabnika peljal skozi nastavitve v obliki čarovnika. Še vedno poleg usmerjevalnikov dobimo CD, a je kar nekaj izdelovalcev ubralo še preprostejšo pot. Ob priključitvi naprave na računalnik prek omrežnega kabla usmerjevalnik sam zažene privzeti brskalnik in odpre naslov IP, na katerem je uporabniški vmesnik. Tu nas nato večinoma pričaka namestitveni čarovnik in nas za roko pelje po vseh namestitvah. Pri Netgearu so šli celo tako daleč, da usmerjevalnik zazna jezik Oken in nam ponudi preklop jezika vmesnika iz angleščine v slovenščino. Take poteze lahko le pozdravljamo, saj jih uporabljjo skorajda vsi izdelovalci in bodo nivo zahtevnosti nastavitve brezžičnega omrežja počasi spustili na ničlo. V tem pogledu je nedvomno še vedno prvak Apple, ki ta proces naredi povsem neboleč in se je le še poenostavil, če imate doma vsaj eno napravo iOS (iPhone, iPad), ki s posebno aplikacijo postavitev omrežja še olajša.
Uporabljate usmerjevalnik D-Link?
… morda bi vas moralo zaskrbeti. Na spletni strani www.devttys0.com so vzvratno razbrali eno izmed Dlinkovih nadgradenj strojne programske opreme in ugotovili, da vsebuje t. i. zadnja vrata (backdoor), ki omogočajo vstop v administrativni vmesnik usmerjevalnika, tudi če ne poznamo uporabniškega imena in gesla. Kot je na svojem Twitterju sporočil tudi Wikileaks, je dovolj, če v svoj brskalnik vpišemo kot t. i. User-Agent »xmlset_roodkcableoj28840ybtide« in usmerjevalnik nas bo spustil skozi brez gesla.
Spletna stran navaja, da so zadnja vrata v različici programske opreme 1.13 za naslednje (že starejše) usmerjevalnike Dlink: DIR-100, DI-524, DI-524UP, DI-604S, DI-604UP, DI-604+, TM-G5240.
Nastavitveni vmesnik
Medtem ko sama namestitev usmerjevalnika napreduje, je razvoj viden tudi pri programskih opremah. Te so v zadnjih letih tako napredovale, da so že naprave, ki lahko mirno delujejo dalj časa, ne da bi jih bilo treba znova zaganjati (neverjetno, mar ne?). Še vedno pa so to skupki kode, ki bi se jih dalo narediti bolje. To že vrsto let dokazuje odprtokodna programska oprema DD-WRT. Toliko bolj je zato pohvalna poteza podjetja Buffalo, ki v nekatere svoje usmerjevalnik že privzeto namešča DD-WRT in to se tem napravam pozitivno pozna. V naši tabeli smo tako zopet označili usmerjevalnike, na katere je mogoče z nekaj znanja namestiti DD-WRT, saj se zavedamo, da bo za marsikaterega Monitorjevega bralca to ključna lastnost naprave, ko se bo odločal o nakupu. Kljub temu so nekateri izdelovalci naredili tudi velike korake naprej pri uporabniških vmesnikih, ki so na trenutke dosti boljši od tistega, ki ga ima DD-WRT. Tej programski opremi bi težave v delovanju težko očitali, a gre vendarle za dokaj nepregleden skupek menujev in možnosti, ki jih na primer Linksys predstavi dosti prijazneje. A nazadnje še vedno zmaga stabilnost programske opreme DD-WRT, zaradi katere se splača prebiti skozi ta uporabniški vmesnik.
Usmerjevalniki so seveda tudi še kaj več. Vsi so vsaj še omrežna stikala, večina ima še vhod USB za priklop diska in/ali tiskalnika.
Zmeda z modeli
Pri izbiri usmerjevalnika si največ škode delajo sami izdelovalci, saj na police pošiljajo več modelov hkrati in ti se včasih tako malo razlikujejo, da je obstoj tistih slabših velikokrat vprašanje. Prevečkrat se zgodi, da je mogoče v razponu nekaj deset evrov od istega izdelovalca kupiti tri različne usmerjevalnike, ki so na videz enaki, na embalaži pa obljubljajo vsak svoje nedosegljive številke. S preizkušanjem nato pridemo do spoznanja, da so nekateri modeli povsem nepotrebni, saj se velikokrat zgodi, da so najcenejši primerki izdelovalcev strojno tako podhranjeni, da je njihov nakup nesmiseln. Na drugi strani krivulje so dragi primerki, ki glede na razliko v ceni s cenejšimi usmerjevalniki istega izdelovalca težko upravičijo nakup. Tako jo najbolje odnesejo usmerjevalniki, ki so cenovno nekje na sredini lestvice in dobro zaobjamejo čim več prvin, ki jih preizkušamo. Po koncu preizkusa se med vsemi silnicami vedno najde usmerjevalnik, ki za svojo ceno ponudi nadpovprečne hitrosti, domet in stabilnost.
Brezžična omrežja so s pohodom mobilnih naprav postala nujen del vsakega doma in usmerjevalniki že dolgo niso več eksotične naprave v slovenskih domovih. Zavedati se je treba, da ta tehnologija omogoča veliko več, kot nam omogočajo brezplačni usmerjevalniki internetnih ponudnikov, ki nam v paketu dodajo najcenejše primerke. Ti se skorajda nikoli ne spopadejo dobro s hitrostjo, stabilnostjo in dometom hkrati. Na policah trgovin pa se najdejo naprave, ki zmorejo vse to in še več. Le najti jih je treba, in to vsako leto počnemo mi.
Apple Time Capsule
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 189,462 Mb/s.
Cena: 310 EUR različica z 2 TB diskom. Model AirPort Express, ki je brez diska – 204 EUR.
Prodaja: www.epl.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Najvišje hitrosti pri 5 GHz.
✗ Slab domet pri 2,4 GHz.
Kot je pri podjetju iz Cupertina v navadi, so se tudi usmerjevalnikov lotili drugače, in to je za končnega uporabnika praviloma dobro. V povezavi z Macom oziroma napravo iOS je namestitev vseh Applovih usmerjevalnikov resnično otročje lahka in še korak više kot čarovniki, ki jih poznajo drugi izdelovalci. Malce pa se vendarle lahko zaplete, če hočemo z usmerjevalnikom početi kaj zunaj standardnih primerov, ki jih je predvidel Apple. Z eno takih težav smo se ubadali tudi mi, saj nam pri preizkušanju s programom Air Port Utility naprave ni uspelo spraviti v oddajanje 5 GHz omrežja brez standarda A/C. Tako meritve pri 5 GHz s standardom N nismo mogli opraviti, a je glede na rezultat omrežja s standardom A/C lahko sklepati, da bi bila hitrost visoka. Če kdo ve, kako to doseči, so pisma bralcev dobrodošla. Naš primerek na preizkusu je sicer Airport Time Capsule, ki ima vgrajen disk, a gre za enako strojno opremo kot pri modelu brez diska in tako se rezultati ne bi smeli preveč razlikovati.
V neposredni bližini je pri 2,4 GHz dosegel povprečen rezultat, saj 42 Mb/s ni zavidanja vredna številka, na preostalih dveh razdaljah pa meritev ni bilo mogoče opraviti, saj signal ni bil dovolj močan. Je pa Time Capsule marsikaj nadoknadil s številkami pri 5 GHz, kjer smo, kot rečeno, merili le omrežje na standardu A/C. Tu je Applov izdelek dosegel najboljši rezultat na preizkusu, saj je 190 Mb/s slabih 10 Mb/s več kot pri drugouvrščenem Netgearu R6300. Prav tako je Airport zasedel prvo mesto pri prepustnosti in je z 917 Mb/s edini usmerjevalnik, ki je prebil mejo 900 Mb/s. Na preizkusu stabilnosti se je obnesel zelo dobro in Applovi napravi je razen dometa mogoče očitati bolj malo.
Buffalo WZR-D1800H
AirStatio 1750
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 148,313 Mb/s.
Cena: 160 EUR.
Prodaja: www.pchand.si
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Hiter v neposredni bližini.
✗ Nepregleden uporabniški vmesnik, domet.
Od treh Buffalovih primerkov na preizkusu je le Airstation 1750 omogočal postavitev omrežja A/C in bil edini, ki je imel že ob nakupu programsko opremo podjetja Buffalo. Ta je proti DD-WRTju, ki že sam ni zgleden primer uporabniškega vmesnika, še bolj zmedeno zaporedje menujev in nastavitev. Namestitev je sicer potekala brez težav, a je treba reči, da Buffalo v uporabniški vmesnik ne vlaga nobenega truda. Nasprotno bi lahko trdili za izdelavo, saj gre za naprave iz kakovostnih materialov in lepo oblikovane. Slednje je sicer manj pomembno, ker usmerjevalnike praviloma skrivamo na omare, a je kakovostna izdelava kljub vsemu dobrodošla. Tako kot v drugih kategorijah elektronike je tudi pri usmerjevalnikih veliko razlik v kakovosti izdelave in Buffalo tu izstopa. Žal so se odločili antene skriti v ohišje, tako da na najdaljši razdalji ni bilo mogoče opraviti meritev tudi pri 2,4 GHz. Pri 5 GHz so bile hitrosti solidne, a nič posebnega in tako se je s 148 Mb/s v neposredni bližini uvrstil na sredino lestvice usmerjevalnikov, ki lahko oddajajo po standardu A/C. Preostale meritve tudi niso pretirano izstopale, razen hitrosti v neposredni bližini standarda N pri 5 GHz, kjer je AirsStation presegel mejo 100 Mb/s. Nekoliko bolj je šepalo pri stabilnosti, saj se je usmerjevalnik sesedel prej, kot smo pričakovali. Buffalo je tako v obdobje standarda A/C stopil dokaj predvidljivo, saj so dostavili dobro narejen usmerjevalnik, ki se solidno obnese pri 5 GHz. Kljub temu se opazi, da tokrat ni DD-WRTa, med slabšimi pa je bila tudi odločitev, da antene skrijejo v ohišje, saj se to pozna na dometu. Zanimivo bo videti, kaj bo, ko bo mogoče na to napravo namestiti DD-WRT, saj bo ta programska oprema popravila vsaj stabilnost.
Buffalo WZR-HP-G300NH2
Podpora 802.11ac: Ne.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 42,617 Mb/s.
Cena: 90 EUR.
Prodaja: www.pchand.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Domet.
✗ Prepustnost.
Nfiniti je na papirju obetal, saj bi lahko bil cenejša različica Airstationa N450, ki se je z dometom zelo izkazal. Tako kot N450 ima tudi Nfiniti že naloženo programsko opremo DD-WRT, ki tokrat ne zagotavlja pretirane stabilnosti, saj tudi programska oprema težko nadomesti podhranjeno strojno opremo. Kljub temu je namestitev potekala brez težav in rezultati merjenj so bili v skladu s pričakovanji. Nfiniti prav tako ne more postaviti omrežja pri 5 GHz in tudi ne podpira standarda A/C, a se dobro obnese pri 2,4 GHz. Domet je zopet močna točka tega Buffalovega usmerjevalnika, saj je na najdaljši razdalji dosegel rezultat za stopničke. Predvsem je presenetil na srednji razdalji, kjer smo namerili 13 Mb/s, kar je zadostovalo za drugi rezultat na preizkusu. Dometu sta nedvomno pomagali dve zunanji anteni, ki ju ni mogoče zamenjati z močnejšimi, a svoje delo kljub temu opravljata zadovoljivo. Oba Buffalova usmerjevalnika, ki ne podpirata standarda A/C, sta se slabo odrezala pri prepustnosti, a je to pričakovano, saj ne predvidevata vrtoglavih hitrosti po zraku. Kljub temu bi lahko poskrbeli tudi za tiste uporabnike, ki imajo postavljeno tudi ožičeno omrežje, saj sta lahko ti dve napravi ozko grlo v celotni postavitvi. Vsi trije Buffalovi usmerjevalniki so imeli tudi vhod USB, tako da je nanje mogoče priklopiti zunanji disk ali tiskalnik. Vhodi USB nasploh postajajo del standardne opreme usmerjevalnikov in brez njih so le še najcenejši modeli. Izdelava Nfinitija je na mestu in dosega standarde, ki si jih postavlja Buffalo, predvsem pa je dobrodošlo odstranljivo stojalo, če prostorske razmere zahtevajo pokončno postavitev usmerjevalnika.
Buffalo WZR-HP-G450H AirStation HighPower N450
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 40,715 Mb/s.
Cena: 120 EUR.
Prodaja: www.pchand.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Domet, DD-WRT.
✗ Hitrost v bližini.
Nekateri izdelovalci tudi novejše usmerjevalnike izdelujejo tako, da več moči usmerijo v stabilnost in domet kot pa v najnovejše standarde in hitrosti. Te taktike se dobro poslužuje Buffalo, ki je pri nekaterih izdelkih stavil zgolj na zanesljivost in večji obseg omrežja. Airstation N450 oboje zagotavlja na več načinov in prvi so močne zunanje antene, ki so usmerjevalniku glede na konkurenco omogočale zelo spodobne hitrosti tudi na najbolj oddaljeni točki preizkušanja. Drugi način zagotavljanje večje stabilnosti in delovanja je poteza, ki bi jo moral uporabljati še kak izdelovalec usmerjevalnikov, in ta je privzeto nameščanje programske opreme DD-WRT. Ta je že dolgo za mnoge eden ključnih pogojev, ko kupujejo usmerjevalnik, saj je večinoma svetlobna leta pred programskimi opremami, ki jih razvijajo sami izdelovalci. Buffalo je DD-WRT sicer malo spremenil, a gre bolj ali manj za lepotne popravke in pod lišpom je to še vedno tisti pravi DD-WRT. Ta za seboj potegne dejstvo, da je namestitev neproblematična, kar je glede na druge izdelke na tokratnem preizkusu že konkretna prednost. Žal Buffalo N450 pade pri hitrosti, saj ne omogoča postavitve omrežja pri 5 GHz, tako da prek 40 Mb/s pri 2,4 GHz ni šlo, a se, kot rečeno, usmerjevalnik odkupi z dometom. Na najbolj oddaljeni točki preizkusa je mirno dostavil 2,8 Mb/S, to je največ na tokratnem preizkusu, in gre za edini usmerjevalnik, ki je sploh presegel mejo dveh Mb/s. Buffalo je tako izdelal usmerjevalnik za vse tiste, ki nimajo potrebe po visokih hitrostih za pretakanje videa v visoki ločljivosti, a živijo v večnadstropni hiši oziroma stanovanju, kjer je veliko železobetonskih sten.
D-Link DIR-810L
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 94,295 Mb/s.
Cena: 75 EUR.
Prodaja: www.xenya.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Domet.
✗ Počasno stikalo.
D-Link se je z novo serijo usmerjevalnikov odločil standard A/C podpreti pri vseh modelih. 810L se umešča na dno cenovnega ranga, tako da je vključitev podpore novemu standardu presenetljiva. Predvsem je zanimiva kombinacija počasnejšega stikala in podpora standarda A/C, saj hitrosti pri 5 GHz že na standardu N včasih presegajo mejo 100 Mb/s. Tako smo priča ozkemu grlu usmerjevalnika, ki je povsem nepotrebno, saj bi bila naprava zmožna dosegati višje hitrosti. Prisotnost standarda A/C sicer pomeni, da se naprave, ki so povezane le brezžično, lahko pogovarjajo pri višjih hitrostih, a je škoda, da se hitrosti zaletijo ob zid takoj, ko je vpleteno vgrajeno stikalo. Sicer gre za edini D-Linkov usmerjevalnik, ki ni ovalne oblike in začenja trend anten, skritih v ohišje. Pri 2,4 GHz se 810L dobro obnese, saj je domet soliden in hitrost v neposredni bližini v zgornji polovici lestvice. Pri petih gigahertzih omrežje pričakovano ni imelo dolgega dometa, a 810L preseneti z rezultati, saj se tako pri standardu N kot A/C hitrosti ustavijo pri stikalu. Oba rezultata sta tako okoli 90 Mb/s. To kaže, da bi bila lahko brez težav višja v kombinaciji s hitrejšima priključkoma LAN in WAN. Slabše se 810Lodreže pri stabilnosti, saj smo ga zlomili hitro. Prepustnost pa je žal omejena s počasnejšim stikalom. Slednje si je mogoče razlagati le kot varčevalni ukrep, saj drugega pametnega razloga, zakaj bi leta 2013 novi usmerjevalniki imeli počasnejša stikala, ni. 810L prav tako nima vhoda USB in tako razlogov za nakup zmanjka. D-Link je očitno eno tistih podjetij, ki je skrivanje anten v ohišje speljalo dobro, saj večjega vpliva na domet ni bilo zaznati, vendar pa je očitno, da so skušali s svojimi usmerjevalniki zapolniti vse cenovne razrede in z 810L so se spustili pod mejo sprejemljivega. Če bo prišla, bi vsaj stabilnost znala rešiti podpora DD-WRT.
D-Link DIR-860L
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 157,993 Mb/s.
Cena: 110 EUR.
Prodaja: www.xenya.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Hitrost.
✗ Prepustnost.
Na tokratnem preizkusu smo imeli tri D-Linkove usmerjevalnike, ki so vsi podpirali novi standard A/C in 860L ter 868L sta si strojno tako blizu, da ju je skorajda nemogoče ločiti. Oba v zelo dobri luči predstavljata zmožnosti D-Linkovih naprav, saj je ta izdelovalec lepo ujel veter novega standarda A/C. 860L tako, kot je v D-Linkovi navadi pri 2,4 GHz, dosega dobre hitrosti in predvsem navdušuje z dometom. Ta sicer ni na ravni usmerjevalnikov Buffalo, a je za napravo s skritimi antenami presenetljivo dober. Hitrost je bilo mogoče izmeriti na vseh treh razdaljah in šele na najdaljši se je pretok informacij spustil pod 1 Mb/s. Pri 5 GHz pa 860L zasije v vsem sijaju, saj je tako na standardu N kot A/C uvrščal v vrh razpredelnic. S standardom N je celo nadstropje niže dosegel zavidljivih 10 Mb/s, česar pred začetkom preizkusa nismo pričakovali. Odlično se je odrezal tudi v neposredni bližini v omrežju A/C, kjer je s hitrostjo 157 Mb/s dosegel četrti rezultat in za hitrejšimi usmerjevalnik zaostal malo. Malenkost slabše mu je šlo pri prepustnosti, saj je 678 Mb/s manj kot drugi konkurenti z gigabitnim stikalom, a ne gre za usodno odstopanje. 860L premore tudi vhod USB 3.0 in posledično deluje kot tiskalniški oziroma shrambni strežnik. D-Linkova programska oprema še vedno ni med preglednejšimi in prav njej gre najbrž pripisati pomanjkljivosti, kot je manjša prepustnost pri 860L ali nižja hitrost pri omrežju A/C modela 868L.
860L je odličen novodobni usmerjevalnik, ki dobro upravlja vse standarde in smernice izdelave, povrhu pa tudi cenovno ne predstavlja najvišjih razredov. Zagotovo gre za enega najzanimivejših usmerjevalnikov na tokratnem preizkusu, ki bi bil z zunanjimi antenami in izpiljeno programsko opremo že skorajda popoln.
Zlati Monitor
Letošnji preizkus je tako kot vsi doslej temeljil na hitrosti in dometu brezžičnega omrežja ter stabilnosti usmerjevalnika. Če bi gledali le hitrost in stabilnost, bi bil Applov Airport Time Capsule odličen nakup, saj je v obeh kategorijah odličen. Predvsem v brezžičnem omrežju pri 5 GHz dosega tako visoke hitrosti, da mu konkurenca težko sledi, a žal nima dostojnega dometa. Tega pa ima v izobilju Buffalo AirStation N450 WZR-HP-G450H, ki v kombinaciji s programsko opremo DD-WRT dostavi tudi stabilnost. Žal Buffalova naprava ne zmore postaviti omrežja pri 5 GHz in tudi sicer hitrosti niso med višjimi.
Usmerjevalnik, ki smo mu podelili zlati Monitor, se je najbolje znašel med vsemi tremi postavkami. D-Link DIR-860L se je izkazal z dometom, saj je bilo pri 2,4 GHz mogoče opraviti vse meritve, celo tisto na prvi razdalji v omrežju pri 5 GHz. Predvsem se je odlično izkazal s standardom AC, kjer je dosegel 155 Mb/s, ki je že zavidanja vredna hitrost. Tudi stabilnost mu ni tuja, saj se je med konkurenco odrezal nadpovprečno. Nekoliko slabše se je znašel le pri prepustnosti, a ni šlo za toliko nižjo hitrost, da bi lahko odločalo. Piko na i pridoda še cena, ki je glede na druge primerljive usmerjevalnike, kot je odlični, a dragi Netgearov R6300, nizkih 110 evrov.
Če kupujete nov usmerjevalnik, pa ne glejte le imena D-Link, saj bi vas znal kateri od preostalih njihovih modelov razočarati. Letošnja oznaka, ki jo je treba iskati na škatli, je DIR-860L.
D-Link DIR-868L
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 119,993 Mb/s.
Cena: 160 EUR.
Prodaja: www.xenya.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Hitrost omrežja N.
✗ Počasen pri A/C.
Model 868L je večji brat usmerjevalnika 860L in bi moral na papirju slednjega prehiteti v vseh prvinah. Vendar ni tako, saj se je dosti slabše odrezal pri 5 GHz. Začelo se je z dometom v omrežju N, kjer je 860L dosegel na prvi razdalji zavidljivih 10 Mb/s, pri 868L pa meritev zaradi šibkega signala ni bila mogoča. Ta spodrsljaj bi še lahko oprostili, saj domet ni glavna prvina omrežij pri 5 GHz, a ko smo merili omrežje A/C v neposredni bližini, je sledilo pravo razočaranje. 868L se je z 120 Mb/s uvrstil na zadnja mesta usmerjevalnikov z možnostjo vzpostavitve omrežja A/C. Odrezal se je celo veliko slabše od manjšega brata, ki ga je presegel le pri prepustnosti in stabilnosti. Posledično 868L težko upraviči višjo ceno, saj je 860L med D-Linki boljša izbira. Izdelovalca je treba pohvaliti pri izdelavi, saj so vsi D-Linkovi usmerjevalniki narejeni iz trpežnih materialov in oblikovanje naprav je inovativno. Valjasta oblika spominja na pravkar predstavljeni novi Mac Pro in deluje všečno, predvsem pa so oblikovalci končno doumeli, da je plejada utripajočih luči LED, ki neusmiljeno sevajo ob rutinskem delovanju, preveč za naše domove. Nove modele so opremili z dvema lučema, tako da prva oznanja stanje delovanja, druga pa priča o povezavi v splet. Lučki tudi nista tako močni, da bi ju bilo treba prelepiti in, kar je še pomembneje, ne utripata. Očitno so leta nerganja preizkuševalcev in kupcev končno naredila svoje, saj je ta trend viden tudi pri drugih izdelovalcih in prav je tako. DIR-868L tako zapolni določeno cenovno točko, ki jo je hotel pokriti njegov izdelovalec, a ga, preden bi lahko o njem resno razmišljali, prehiti že cenejši brat in z njim še kak konkurent, ki je tokrat na tapeti.
Linksys EA6200
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 120,572 Mb/s.
Cena: 130 EUR.
Prodaja: www.avtera.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Domet pri 2,4 GHz.
✗ Prepustnost.
Tako kot pri TP-Linku in D-Linku se je tudi pri Linksysu najbolje odrezal usmerjevalnik, ki je bil cenovno na sredini trojke istega izdelovalca. Najcenejši EA6200 pa za svojo dokaj visoko ceno ponuja premalo, da bi ga lahko priporočili pred njegovim malce dražjim bratom. Tu povejmo še edinstven primer Linksysa, kjer nam ni uspelo iz usmerjevalnikov izvleči realnih hitrosti, dokler nismo v spletnem vmesniku izklopili čisto vsega. Sicer za naša preizkušanja že tako izklapljamo vse varnostne sisteme usmerjevalnikov, tako da kar najmanj stvari moti prenos podatkov. Pri Linksysih pa je bilo treba izklopiti tudi funkcionalnosti, ki ne bi smele imeti zveze s hitrostjo povezav. Ko smo težave odpravili, so se usmerjevalniki dokazali kot spodobni konkurenti in predvsem model EA6400 je zanimiv, saj za svojo ceno ponuja kar veliko. Žal je za najcenejši model na preizkusu to težje reči, saj je razlika v ceni 25 evrov, a so hitrosti skorajda v vseh kategorijah občutno nižje. Najslabše se je EA6200 odrezal pri prepustnosti, kjer je dosegel skromnih 290 Mb/s. To je za usmerjevalnik z gigabitnim stikalom porazen rezultat. Tudi na splošno se je na preizkusu obnašal najbolj tečno in ga je bilo večkrat treba znova zagnati. Pri 2,4 GHz se je odrezal solidno in presenetil z dometom, saj je tudi na najdaljši razdalji presegel en Mb/s, kar je bila na tem testu redkost. Tudi hitrosti na srednji razdalji in v neposredni bližini nista bili kar tako, saj je 6 Mb/s nadstropje niže na naših merjenjih zelo spodoben rezultat. Žal nato nov minus doda še stabilnost, kjer EA6200 plava v povprečju in razlogov za nakup počasi zmanjka. Tako kot še kak usmerjevalnik na tem preizkusu je EA6200 žrtev želje izdelovalca, da bi pokril čim širši cenovni spekter naprav ne glede na njihovo zmogljivost.
Linksys EA6400
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 168,563 Mb/s.
Cena: 155 EUR.
Prodaja: www.avtera.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Hitrost v neposredni bližini. Uporabniški vmesnik.
✗ Domet, stabilnost.
EA6400 in EA6700 sta v podobnem razmerju kot D-Linkova valjasta usmerjevalnika na tokratnem preizkusu. Cenejši v paru večinoma dosega skorajda iste hitrosti kot dražji model in razlika je tako majhna, da je nemogoče priporočiti dražji model. Na naših preizkusih se je EA6400 odrezal odlično, saj je v neposredni bližini v vseh treh vrstah omrežij dosegel dobre rezultate. Še najslabše se je odrezal pri 2,4 GHz, kjer v neposredni bližini ni presegel meje 40 Mb/s, a z 39 Mb/s ni bil daleč. Pri petih gigahertzih je s standardom N dosegel zelo spodobnih 92 Mb/s, s standardom A/C pa tretji rezultat na preizkusu. Slabše je bilo z dometom, saj je bilo pri 2,4 GHz mogoče meriti le v neposredni bližini in na prvi oddaljenosti. Prepustnost je bila solidna, saj je 790 Mb/s malo pod najboljšimi rezultati, a jo je EA6400 spet slabše odnesel pri stabilnosti, kjer se je znašel v povprečju. Zunanje oblikovanje Linksysa tudi letos nadaljuje tam, kjer je lansko sezono začel Cisco. To podjetje je takoj po nakupu Liksysa povsem prenovilo oblikovanje in začelo v ohišje skrivati tudi antene. Rezultat so lični usmerjevalniki z malo prižganimi lučkami, ki pa so lahko postavljeni le vodoravno in zasedajo dokaj veliko površino. Omeniti velja še to, da smo med preizkušanjem nekaj časa dobivali nizke rezultate, dokler nismo v nastavitvah izklopili funkcije NAT. Po izklopu smo dobili zapisane meritve v tabeli in zakaj je bilo to treba, ostaja uganka. Sicer je Linksysov uporabniški vmesnik lepo pregleden, kar gre z roko v roki z dovršenim industrijskim oblikovanjem. Pozitivno je tudi to, da je mogoče obstoj posodobitve programske opreme preverjati neposredno v vmesniku, kar je prej izjema kot pravilo. Tako usmerjevalnik sam preveri, ali je posodobitev na voljo, jo pretoči k sebi in posodobi programsko opremo.
Linksys EA6700
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 177,620 Mb/s.
Cena: 200 EUR.
Prodaja: www.avtera.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ 2 vhoda USB, hitrost.
✗ Cena.
Podjetje Linksys je leta 2003 kupil Cisco in ga do letošnjega marca vodil kot samostojno blagovno znamko. Letos na embalaži še ostaja ime Linksys by Cisco, a bo že naslednje leto drugače, saj je ime Linksys prišlo v roke Belkina. To podjetje je znano predvsem kot izdelovalec dodatkov za Applove računalnike in računalnike PC, ki so ponavadi bele barve. Kam bo šlo oblikovanje pod vodstvom Belkina, bomo videli v prihodnosti, zaenkrat pa smo še vedno priča usmerjevalnikom, kot je EA6400, ki je nezmotljivo Ciscov. Gre za rahlo močnejšo različico modela EA6400, ki pa zahteva kar 50 evrov več kot cenejši brat in stane 200 evrov. Za teh 50 evrov se žal ne dobi veliko, saj so bile razlike v merjenjih minimalne. Pri 2,4 GHz je EA6700 dosegel za odtenek višje hitrosti in je v neposredni bližini s 44 Mb/s za 5 Mb/s prehitel cenejšega brata. Nadstropje niže se je zgodba ponovila in se je števec ustavil dober megabajt više. Presenečenj ni bilo niti pri 5 GHz, saj so bili rezultati dovolj dobri za drugo mesto pri omrežju na standardu A/C in povprečen rezultat za standard N. Prepustnost je bila zglednih 818 Mb/s in EA6700 se je izkazal za nadpovprečen usmerjevalnik med konkurenco. Dodatne točke mu prineseta dva vhoda USB, od katerih je eden 3.0. Tako gre za enega tistih usmerjevalnikov, ki lahko rabijo kot tiskalniški in shrambni strežnik hkrati. Žal EA6700 na koncu izda cena, kjer mu dela konkurenco naprava z enakim logotipom in podobne rezultate je mogoče videti tudi v cenejšem D-Linkovem usmerjevalniku 860L. 200 evrov je pač previsoka cena za napravo, ki ne dostavi občutno višjih hitrosti kot konkurenca, ki stane za četrtino cene manj.
Netgear R6300
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 181,012 Mb/s.
Cena: 260 EUR.
Prodaja: www.domex.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Hitrost pri 5 GHz!
✗ Cena. Hitrost pri 2,4 GHz.
Netgear je na začetku leta poslal na trg napravo Centria, ki je v eno združila usmerjevalnik in disk. Ni šlo za klasičen NAS, temveč poizkus v domeni Applovega Time Capsula. Zdaj so pri Netgearu Centriji odstranili disk in v embalažo dali le usmerjevalnik ter ga poimenovali R6300. Oblikovanje tega usmerjevalnika je svetlobna leta pred prejšnjo zunanjo podobo Netgearovih naprav, ki so bile vse bolj ali manj enako zaobljene škatle s stojalom. R6300 sicer zavzame veliko prostora, a to odkupi z obliko, ki se je na mizi ne bi sramovali. Netgear se drži načela skritih anten, kar ga je na naših prejšnjih preizkusih skorajda vedno stalo večjega dometa, vendar pa R6300 to teorijo postavi pod vprašaj. Pri 2,4 GHz je bilo namreč treba meritve narediti na vseh treh razdaljah in v neposredni bližini hitrost ni bila blesteča, saj 37 Mb/s ni nič posebnega. Na prvi razdalji smo namerili zelo solidnih 7 Mb/s, nato pa je na zadnji razdalji sledil zdrs na 0,5 Mb/s. Pri 5 GHz je bilo mogoče meritve opraviti le v neposredni bližini, tam se je R6300 odrezal odlično. Omrežje N je dostavilo 107 Mb/s, pri omrežju A/C z 181 Mb/s pa smo izmerili drugo najvišjo hitrost na preizkusu. Meja 200 Mb/s tako ni bila dosežena, a je za vse, ki se spomnimo hitrosti prvih brezžičnih omrežij, taka številka zavidanja vreden napredek te tehnologije. Nič slabše se Netgearov usmerjevalnik ni odrezal pri prepustnosti, saj je 830 Mb/s nadpovprečen rezultat in k temu lahko dodamo le še zelo stabilno delovanje. Edina resna pomanjkljivost je tako cena, ki terja pomislek, saj je mogoče za dosti manj dobiti usmerjevalnik, ki bo pri 2,4 GHz dosegel boljše rezultate, pri 5 GHz pa hitrosti, ki ne bodo veliko zaostajale za R6300. 260 evrov je cena, ki terja popolno delovanje in z R6300 kupec ne bo zgrešil, le ostal bo občutek, da bi se za manj denarja dalo dobiti povsem spodobnega konkurenta.
Netgear WNDR4300
Podpora 802.11ac: Ne.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 75,278 Mb/s.
Cena: 170 EUR.
Prodaja: www.domex.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Hitrost pri 2,4 GHz v neposredni bližini. Stabilnost.
✗ Domet. Cena.
Na lanskoletnem preizkusu usmerjevalnikov smo imeli med konkurenti WNDR4500, ki je s surovo močjo dostavil odličen domet in stabilne hitrosti ter postavil na laž tezo, da notranje antene vedno pomenijo tudi slabši domet. WNDR4300 ima sicer v imenu nižje število, a gre za usmerjevalnik z enakim oblikovanjem kot 4500 in pričakovanja so bila velika. Pri Netgearu se resnično nikoli ne ve, ali bomo iz škatle vzeli usmerjevalnik, ki bo svoje delo opravljal odlično, ali pa bo družbo delal napravam na dnu naših lestvic. WNDR4300 se znajde nekje vmes, saj pri 2,4 GHz v neposredni bližini doseže hitrost 54 Mb/s, kar je glede na konkurenco zelo dober rezultat. Kljub temu je to tudi edina meritev, ki jo je bilo mogoče opraviti v tem omrežju, saj na obeh večjih razdaljah zaradi šibkega signala meritev ni bilo mogoče opraviti. 4300 ne podpira standarda A/C, tako da smo pri 5 GHz merili le omrežje s standardom N. Hitrost 75 Mb/s je bila med najnižjimi na preizkusu in enako je bilo s prepustnostjo. Na preizkusu stabilnosti se je usmerjevalnik odrezal solidno, a je vse skupaj premalo, da bi upravičil ceno 170 evrov. Sicer lahko WNDR4300 uporabimo kot tiskalniški ali shrambni strežnik, saj ima en vhod USB. Prav tako je dobrodošla podpora programski opremi DD-WRT, a je to premalo, da bi usmerjevalnik potegnilo iz povprečja.
Netgear je tako zopet poslal v konkurenco dva usmerjevalnika, ki sta si diametralno nasprotna: R6300 je odlična naprava, ki jo ovira le previsoka cena, WNDR 4300 pa je usmerjevalnik, ki za svojo ceno ponuja zelo malo.
Tenda W568R
Podpora 802.11ac: Ne.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 86,421 Mb/s.
Cena: 120 EUR.
Prodaja: www.techtrade.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Hitrost pri 2,4 GHz.
✗ Hitrost pri 5 GHz. Domet.
Tenda je manj znan kitajski izdelovalec, ki skuša delati konkurenco TP-Linku kot tisto podjetje, ki zna za majhen denar dostaviti spodobne naprave. Večinoma so to kopije drugih znamk, saj smo na preizkus dobili tudi klon lanskoletnega zmagovalca našega preizkusa, Asusovega Dark Knighta. Tega usmerjevalnika ni med konkurenti, ker je imel nepopolno programsko opremo, in na tem mestu je treba pohvaliti uvoznika, saj preden naročijo večje količine zalog, prej preverijo vsak izdelek. Tendinega Dark Knighta smo dobili v roke prej in jih opozorili na pomanjkljivosti. Tendo tako zastopa le model W568R, ki se kot usmerjevalnik brez podpore standardu A/C obnese povprečno. Pri 2,4 GHz se v neposredni bližini izkaže s hitrostjo 63 Mb/s in na preostalih dveh razdaljah dostavi spodobne hitrosti. Tako je nadstropje niže deloval z 4 Mb/s in na najdaljši razdalji z 0,6 Mb/s. Omrežje pri 5 GHz se je v neposredni bližini obneslo podpovprečno, saj je 86 Mb/s zadostovalo za uvrstitev na zadnja mesta. Malce se je Tenda odkupila s stabilnostjo in prepustnostjo usmerjevalnika, a je treba omeniti nekoliko slabšo izdelavo, ki se pozna predvsem pri segrevanju ohišja. Vsi usmerjevalniki se nekoliko segrejejo, a to je bilo pri Tendi še toliko bolj opazno. Če bi W568R dostavil višje hitrosti v omrežju 5 GHz, bi bil lahko smotrn nakup, a je za 120 evrov pokazal premalo, da bi lahko konkuriral med usmerjevalniki, ki ne poznajo standarda A/C. Tenda je v usmerjevalnik vgradila en vhod USB, a žal manjka podpora standardom Dlna, ki omogočajo lažjo komunikacijo med napravami v dnevni sobi. Pomanjkanje te podpore je predvsem značilnost manj znanih blagovnih znamk, ki še ne pomeni nedelovanja medijskih strežnikov, a lahko povezave med različnimi napravami zaplete.
TP-Link TL-WDR3500
Podpora 802.11ac: Ne.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 85,629 Mb/s.
Cena: 50 EUR.
Prodaja: www.acord-92.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Cena.
✗ Vse drugo.
Naslednji trije TP-Linkovi usmerjevalniki so lep dokaz, kako podjetja svoje naprave vrednotijo in pošiljajo na trg. Začetni model 3500 stane 50 evrov in je eden tistih nerazumljivih usmerjevalnikov, ki ima še vedno počasnejše stikalo. Model 3600 iste znamke stane deset evrov več in ima že vgrajeno gigabitno stikalo, tako bi se dalo sklepati, da je ta komponenta usmerjevalnika vredna okoli 10 evrov. Ko v ta kontekst postavimo naša merjenja, se pokažejo predvidljivi rezultati, za katerimi trpijo nekateri usmerjevalniki na tem testu. Najakutnejši primer je D-Linkov DIR-810L, ki celo podpira standard A/C. Tega seveda ne more polno izkoriščati v trenutku, ko gredo podatki prek vgrajenega stikala. Tako dobimo rezultate hitrosti pri prepustnosti in 5 GHz omrežjih, ki se »zaletavajo« v mejo 100 Mb/s, ki jo umetno postavlja počasnejše stikalo. Enako je s TP-Linkom 3500, ki pri prepustnosti zmore slabih 81 Mb/s in mu minus točke prinese še nezanesljivost, saj se je sesedel hitreje kot vsi drugi usmerjevalniki. Ta podatek je toliko bolj boleč, ker se je njegov 10 evrov starejši brat odrezal dosti bolje. WDR3500 na srečo ne podpira standarda A/C, saj bi ta ostal neizkoriščen. Ozko grlo stikala vendarle opozori nase pri 5 GHz omrežju s standardom N, kjer se hitrost ustavi na 86 Mb/s. Prav tako se ni izkazal z dometom, ker tudi pri 2,4 GHz ni bilo mogoče opraviti meritve na najbolj oddaljeni točki. TP-Link v želji, da bi pokril čim širši cenovni razpon, dostavi tudi usmerjevalnike, ki so na voljo brez potrebe. Naprava, katere edina prednost je deset evrov nižja cena kot pri usmerjevalniku, ki se obnese dosti bolje, je povsem nepotrebna.
TP-Link TL-WDR3600
Podpora 802.11ac: Ne.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 111,168 Mb/s.
Cena: 60 EUR.
Prodaja: www.acord-92.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Cena. Domet.
✗ Ni standarda A/C.
Srednji model TP-Linovih usmerjevalnikov, ki ne podpirajo standarda A/C, je tudi njihov najboljši. Znajde se med modelom 3500, ki je za 10 evrov cenejši, in modelom 4300, ki je za 30 evrov dražji. Oba sosednja usmerjevalnika ponujata premalo, a vsak po svoje. Medtem ko WDR3500, ki stane 50 evrov, nima gigabitnega stikala in se ponaša z nestabilnostjo, je dražji model WDR4300 stabilen, a pade na testih hitrosti. WDR3600 je tako zlata sredina TP-Linkovih usmerjevalnikov, ki premore gigabitno stikalo, je solidno stabilen in dosega najvišje hitrosti med temi usmerjevalniki. Meritve smo lahko opravili na vseh treh razdaljah. Sicer hitrosti niso bile vrtoglave, a je vsaj domet nekaj, s čimer se ta usmerjevalnik lahko pohvali. V neposredni bližini je pri 2,4 GHz zmogel 86 Mb/s in pri 5 GHz spodobnih 111 Mb/s. Prepustnost je bila standardna za usmerjevalnike z gigabitnim stikalom in stabilnost povprečna, a še vedno daleč od nestabilnega delovanja. WDR 3600 premore tudi dva vhoda USB in podporo DD-WRT, ki je cenejši model nima. V širši konkurenci tega preizkusa ne gre za vrhunski usmerjevalnik, a ga lahko med tistim brez standarda A/C uvrstimo v zgornjo polovico, saj gre za napravo stare šole, ki svoje delo opravlja zadovoljivo, predvsem ko v enačbo vstavimo ceno. Za 60 evrov bi lahko dobili tudi dosti slabši usmerjevalnik, boljšega pa bi za ta denar kupili teže. Povejmo še, da TP-Linkova programska oprema ne sodi med preglednejše in malo je ljudi, ki so te usmerjevalnike kupili in nato niso namestili DD-WRT. WDR3600 je tako najboljši najcenejši usmerjevalnik na tokratnem testu, a nikakor naprava, ki bi lahko konkurirala dražjim modelom z vrhov naših lestvic.
TP-Link TL-WDR4300
Podpora 802.11ac: Ne.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 99,911 Mb/s.
Cena: 90 EUR.
Prodaja: www.acord-92.si
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Stabilnost.
✗ Hitrosti. Domet.
WDR4300 stane 90 evrov. To pomeni, da je za 30 evrov dražji kot model 3600 in bi moral glede na razliko v ceni ponujati veliko več. Dejansko se teh trideset evrov pozna bolj malo, saj so rezultati naših merjenj pokazali docela drugačno sliko. V neposredni bližini je tako pri 2,4 GHz kot pri 5 GHz dosegel slabši rezultat kot cenejši brat. Pri 2,4 GHz se je števec ustavil pri borih 61 Mb/s, kar je tudi v splošni konkurenci podpovprečen rezultat. Pri 5 GHz je bilo z 100 Mb/s nekoliko bolje, a še vedno deset Mb/s počasneje kot pri cenejšem TP-Linku. Na srednji razdalji je sicer dosegel malenkost boljši rezultat, a nato na najdaljši razdalji meritev ni bilo mogoče izvesti. Pri prepustnosti ni bilo večjih razlik, a se je na koncu malce odkupil z boljšo stabilnostjo, ki je pri obeh cenejših TP-Linkih trpela. Predvsem slabši domet je uganka, saj ima WDR4300 eno anteno več in vse tri so zunanje. To je ponavadi pri usmerjevalnikih pomenilo vsaj soliden domet, tudi če hitrosti niso bile vrhunske. WDR4300 ima še dva vhoda USB in podporo programski opremi DD-WRT, ki bi znala zgladiti marsikateri oster rob tega usmerjevalnika. TP-Link je z novo serijo usmerjevalnikov ubral tudi svežo oblikovalsko pot, ki je bolj klasična kot prenovljena podoba D-Linkovih modelov in še vedno vztraja na falangi utripajočih luči LED. Gre za črne klasične usmerjevalnike, ki so videti točno tako, kot bi si te naprave predstavljali. Zopet so to poceni naprave iz dobrih materialov, kar je odlika podjetja TP-Link že od samega začetka. Utopično bi bilo pričakovati, da bodo pri TP-Linku stopili iz svoje kože in dostavili manj modelov, ki bodo bolj premišljeno zastavljeni, saj bi se v tem primeru WDR4300 težko zgodil. Tako pa je žal ta usmerjevalnik žrtev lastnega izdelovalca, ki stavi, da ga bodo ljudje kupovali, ker ima eno anteno več kot njegov cenejši, boljši brat.
TP-Link Archer C7
Podpora 802.11ac: Da.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 131,664 Mb/s.
Cena: 180 eur.
Prodaja: www.acord-92.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Domet. Hitrost na srednji razdalji.
✗ Hitrost pri 5 GHz.
Archer C7 se po zunanjosti od drugih usmerjevalnikov iste znamke ne razlikuje prav veliko, z obliko pa se podobnosti že končajo. Začne se že z imenom, ki presenetljivo ni kombinacija naključnih črk in številk, vendar ima pravo ime, Archer. Za to, da TP-Link lahko ostane v formi, sta mu dodani še črka in številka. C7 je tako edini TP-Linkov usmerjevalnik, ki pozna standard A/C in se ponaša z močnejšimi antenami. Slednje se poznajo pri dometu, saj je na srednji razdalji dosegel neverjetnih 16 Mb/s. To je nedvomno izjema in ne pravilo. Na najdaljši razdalji je hitrost strmo upadla, a je tej napravi domet težko očitati. Pri petih GHz smo lahko merili le v neposredni bližini in hitrosti so bile povprečne. V omrežju N se je števec ustavil pri 99 Mb/s, pri standardu A/C pa pri 132 Mb/s – sicer solidna rezultata, a ne izstopata. Archer se je dobro odrezal pri prepustnosti, a dosegel enak rezultat kot 120 evrov cenejši WDR3600. Tu se lepo vidi, da nekatere komponente v napravah istih izdelovalcev ostajajo enake ne glede na ceno. Tudi pri stabilnosti se je C7 odrezal zelo dobro, kar je dobrodošlo, saj podpore DD-WRT še ni. Sicer je pa razvidno, da se TP-Link še vedno bolje znajde pri izdelavi poceni usmerjevalnikov, ki podpirajo le starejše standarde. Tako bo morda morala priti v naše roke naslednja generacija, ko se bodo inženirji morda že bolje spoznali z novim standardom A/C. Archer tako daje lep vpogled v prihodnost TP-Linka in ko bodo tem napravam lahko zbili ceno, bodo tudi Archerjevi potomci postali zanimivi za kupce. Zaenkrat pa konkurenca enostavno ponuja več, in to celo po nižji ali približno enaki ceni.
Sitecom WL-366
Podpora 802.11ac: Ne.
Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 67,007 Mb/s.
Cena: 50 EUR.
Prodaja: www.domex.si.
❚❚❚❚❚ Zmogljivost usmerjanja
✓ Hitrost pri 2,4 GHz v neposredni bližini.
✗ Vse drugo.
Seitcomovi cenejši usmerjevalniki so stara tehnologija, ki skuša s nizko ceno prepričati tiste, ki bi radi kupili napravo za nezahtevno usmerjanje internetnega prometa. Izpolnjevanja teh želja se lotevajo na različne načine. V tem segmentu je dolgo kraljeval ponarodeli plavi Linksys WRT54G, ki ga kupci še zdaj niso zapustili, čeprav ga je resnično že povozil čas. Zadnje čase gre najbolje pri poceni usmerjevalnikih podjetju TP-Link, ki je dostavilo kar nekaj modelov, ki bodo zadostili tovrstnim potrebam. Eden takih je tokrat preizkušeni model WDR3600. Seitcom skuša ujeti enako formulo, a kaj, ko WL-366 za deset evrov manj ponuja premalo. Začne se s sto megabitnim stikalom, ki bo tako veljalo za ozko grlo v domačem omrežju. Šepa tudi domet, ki je kljub dvema zunanjima antenama omogočil merjenje le v neposredni bližini. Potem je tu odsotnost 5 GHz omrežja in pri WL-366 smo lahko opravili le tri meritve. Dobro se je odrezal le pri prvi, in sicer je pri 2,4 GHz dosegel tretji rezultat z 67 Mb/s, nato pa je zaradi počasnejšega stikala pri prepustnosti zmogel le 97 Mb/s. Zadnja meritev je pokazala, da gre za eno manj stabilnih naprav na preizkusu in dosti pozitivnega Seitcomu ni ostalo. Ti usmerjevalniki so ostali v času, ko na trgu ni bilo omrežij pri 5 GHz in novejših standardov. K mizi prinesejo premalo zmogljivosti in funkcionalnosti, izdelovalec pa jih potem ni zmožen spraviti na police po resnično nizki ceni. Za šestdeset evrov lahko tako dobite že omenjeni TP-Link WDR3600, za enak denar pa tudi prastari Linksys, ki bo sicer malo manj hiter, a dosti bolj stabilen. Sitecom je lani presenetil z enim bolj solidnih usmerjevalnikov, letos pa so zaostali.
Pogled v laboratorij
Preizkus usmerjevalnikov se vedno začne z merjenjem prepustnosti in stabilnosti, kjer se naprava znajde med dvema računalnikoma. En računalnik simulira internet in v usmerjevalnik ga priključimo prek vhoda WAN. Računalniku nastavimo statični IP naslov in ga vpišemo tudi v internetne nastavitve usmerjevalnika. Tam mu določimo internetno povezavo s statičnim IP naslovom. Nato na usmerjevalnik prek stikala priključimo še prenosnik, ki od naprave dobi svoj IP naslov. Letos nam na prenosniku ni bilo treba nastavljati statičnega IP naslova, saj so prav vsi usmerjevalniki znašli in brez težav naprej dodelili naslov IP. To še pred nekaj leti ni bilo tako preprosto, saj smo velikokrat raje tudi prenosniku nastavili statični naslov IP, kajti čakanje, da bo usmerjevalnik sam dodelil naslov IP, je bilo dostikrat predolgo. V tej sestavi naprav s programom Ixia Chariot preizkusimo prepustnost tako, da iz enega računalnika v drugega pošiljamo podatke prek ene same povezave. Preizkus stabilnosti je postavitveno povsem enak tistemu za prepustnost, s to razliko, da tu podatke pošiljamo z več (čimveč!) povezavami hkrati. S tem skušamo usmerjevalnik preobremeniti in število povezav večamo, dokler naprava ne podleže količini prometa.
Naš testni program Ixia Chariot med preizkusom stabilnosti usmerjevalnika.
Za merjenje hitrosti in dometa brezžičnega omrežja uporabljamo iste točke oddaljenosti kot na vseh dosedanjih preizkusih. Tako meritev s Chariotom opravimo v neposredni bližini usmerjevalnika, nadstropje niže in dve nadstropji niže. V ta namen usmerjevalnik in računalnika povežemo tako, kot bi ga doma. Stacionarni računalnik povežemo prek stikala, s prenosnikom pa se povežemo v brezžično omrežje in nato opravimo meritve. Začnemo z omrežjem pri 2,4 GHz, kjer je tudi največja verjetnost, da bo mogoče merjenje opraviti na vseh razdaljah. Zaradi novega standarda AC je bilo na letošnjem preizkusu še dodatno merjenje, saj je bilo treba v nastavitvah usmerjevalnikov omrežje pri 5 GHz nastaviti dvakrat. Prvič je usmerjevalnik oddajal le s standardom N, nato pa smo meritve ponovili še s standardom AC.
Gneča na frekvenčnem pasu 2,4 GHz in veliko svobode na 5 GHz.
Vse to smo ponovili za vseh osemnajst usmerjevalnikov in pri tem uporabljali preizkusni namizni računalnik v povezavi s Fujitsujevim prenosnikom Lifebook U572. Tega poganja procesor i5 s 4 GB pomnilnika in 64-bitnimi Okni. Za zaznavo omrežja AC smo uporabili omrežni vmesnik USB podjetja D-Link DWA-171, za merjenje prepustnosti in preizkus stabilnosti pa prenosnik Sony Vaio, ker Fujitsujev prenosnik, tako kot skorajda vsi novejši lahki prenosniki, ni imel ožičenega omrežnega vhoda. Omeniti velja še splošni vtis namestitve, saj smo po osemnajstih usmerjevalnikih dobili nekaj občutka tudi o stanju programske opreme. Vsi izdelovalci so se hitro lotili novega standarda, to je pomenilo tudi bolj korenito posodabljanje programske opreme. Tako z izjemo Appla in usmerjevalnikov Buffalo z DD-WRT ni bilo usmerjevalnika, ki bi se mu med namestitvijo malce kolcalo, to smo seveda popravljali z novim zagonom. Popravki programskih oprem bodo, tako kot smo vajeni iz preteklosti, te pomanjkljivosti odpravili, a se vidi, da so morali izdelovalci na nekaj točkah začeti na novo.