Vladimir Djurdjič: Čas za internetno telefonijo
Telefonske povezave prek interneta niso ravno tehnologija, ki bi kot strela z jasnega udarila med uporabnike, vendar se glede na dogajanje v zadnjih nekaj mesecih zdi, da bomo današnje telefone nadgradili na internetno telefonijo hitreje, kot je bilo pričakovati. Zanimivo, da je tokrat tema vroča tako na globalnem trgu kot tudi doma v Sloveniji.
Telefonija ne potrebuje posebne predstavitve: posel, v katerem se vrti velikanski denar in v katerem so zrasla nekatera izmed danes največjih podjetij na svetu. Seveda tudi pri nas. Tam, kjer je denar, je tudi moč in tam, kjer je moč, je pogosto tudi veliko (milo rečno) kontroverznih potez z vseh strani, začenši z državnimi regulativami. Zato bržkone ni nič čudnega, če je bila to pogosta, celo priljubljena tema številnih mnenj mojih kolegov, urednikov Monitorja.
Toda razmere se spreminjajo in deregulacija skupaj z razvojem tehnologije daje temu področju novo razsežnost, ki bo najbrž kmalu dokončno izbrisala mejo med računalniško in telekomunikacijsko tehnologijo. Že danes je to mejo marsikdaj težko postaviti.
Nedavni dogodki, tako po svetu kot doma, dajejo slutiti, da se ponudniki pripravljajo na velikansko ofenzivo novih storitev, ki bodo najbrž vse imele skupni imenovalec - internetno telefonijo (tudi Voice over IP ali VoIP). Zanimivo bo predvsem zato, ker tega niso začutila le telekomunikacijska podjetja, temveč zlasti računalniški izdelovalci, ki imajo pred seboj nov izziv. Iskrilo se bo tudi zato, ker bodo dosedanji partnerji (računalniška in telekomunikacijska podjetja) čez noč postali tekmeci za isti kos pogače.
Le kako si lahko drugače razlagamo dva pomembna dogodka, ki sta se zgodila v zadnjem mesecu dni? Najprej se je, skoraj potiho, zgodil prevzem manj znanega izdelovalca programske rešitve in storitve za internetno telefonijo Teleo iz San Fancisca s strani korporacije Microsoft. Le nekaj tednov zatem se je za podoben korak odločil eBay, ki je domala čez noč sklenil sanjski posel (predvsem za dosedanje lastnike) z nakupom podjetja Skype. V obeh primerih gre za družbi, ki ju še pred dobrim letom dni sploh ni bilo. Danes pa je Niklasu Zennströmu (ki je, mimogrede, avtor nekoč nadvse priljubljene P2P storitve Kazaa) uspelo s tem "pokasirati" 2,6 milijarde dolarjev. Vsa čast.
Ali vam je ta vzorec kaj znan? Se še spominjate fenomena pikakom podjetij z začetka tega tisočletja? Finančne ustanove so čez noč ugotovile, da je internet nekaj dobrega, in okoli družb Yahoo ter drugih so se začele zgrinjati vsote, ki z realnostjo niso imele kaj dosti skupnega. Kot vemo, se je mehurček razblinil še hitreje, kot se je napihnil, za seboj pa marsikateremu podjetju pustil brazgotino, ki se še vedno celi.
Ali nedavni nakupi ponudnikov internetne telefonije kažejo, da se zgodovina ponavlja? Osebno menim, da je tokrat nekoliko drugače. Internetna telefonija je v resnici že šla skozi najbolj kritično obdobje "navdušenja" in je danes že na poti k zreli in trdni tehnologiji. V ZDA tako domala ne namestijo več novih telefonskih central, ki bi uporabljale klasično digitalno telefonsko tehnologijo. IP telefonijo so začeli pravzaprav prvi potiskati prav dosedanji kralji na področju telekomunikacij.
Toda internetna telefonija je velika priložnost tudi za izdelovalce programske opreme, pa tudi računalniške opreme v celoti. Celo za izdelovalce mobilne telefonije, ki si lahko tako obetajo nove in nove rodove telefonov in storitev. Pa tudi kupcev seveda. Vse s temeljem na IP telefoniji. Dejstvo je, da se Microsoft, eBay, najbrž tudi Google pa Yahoo, IBM in drugi dobro zavedajo, da je integracija med telefonijo in programi naslednje področje, na katerem se bodo lomila kopja. Tako v poslovnem kot domačem okolju.
Ko povprečen uporabnik telefonskih storitev sliši za internetno telefonijo, najbrž najprej pomisli na cenejše telefonske klice. Po možnosti nekam daleč v tujino, kjer najrazličnejši ponudniki "tunelov" skozi IP omrežja obljubljajo znatne prihranke stroškov. To je sicer vsekakor pomemben vidik k celotnemu uspehu, vendar menim, da si lahko še več obetamo od integracije osnovnih telefonskih funkcij s programsko opremo.
Prav to je najbrž imel v mislih Microsoft, ko se je odločil kupiti tehnologijo skupaj s podjetjem (Teleo), še preden je temu uspelo priti na trg s storitvijo. Taka hitrost, tudi s strani eBaya, ki je domala čez konec tedna prešel od govoric k nakupu, kaže na to, da se ponudnikom zelo mudi. Microsoft bi bil najbrž povsem sposoben sam razviti tako programsko opremo, eBay najbrž tudi. Sploh zato, ker v nobenem od teh primerov ne gre za velikanske projekte, temveč za razmeroma preprosta orodja. Kot kaže, za to ni časa. Očitno ocenjujejo, da se bo vse dogajalo hitro. Kaj pa? No, to bomo še videli.
Zanimivo, da se nekaj podobnega, čeprav v manjšem obsegu in morda z nekoliko drugačnimi izhodišči, dogaja tudi v Sloveniji. Razveza lokalne zanke in sprostitev določenih storitev s strani monopolnega ponudnika so že razvneli bitko med novimi ponudniki storitev. Najbrž ni presenečenje, da so med izzivalci predvsem podjetja, ki so bila doslej ponudniki internetnega dostopa. Mnoga so v srži pravzaprav računalniška podjetja. Prvi cilj so najbrž nižje cene, vendar mislim, da ne bo ostalo le pri tem. In, zanimivo, podobno kot po svetu se dogaja tudi tu - spomnimo se, da je Telekom pred nekaj meseci kupil kontrolni delež Avtente.SI. V tem primeru je telekomunikacijska družba prevzela programersko hišo, vendar je cilj enak - zgraditi temelje za nadaljnje cikle integracije teh dveh vse bolj sorodnih področij.
Kaže, da smo na začetku novega obdobja, ki bo zanimivo in razburljivo. Najbrž bo sinergija teh različnih svetov v računalništvo vnesla nekaj tiste svežine, ki smo jo pogrešali v zadnjih dveh ali treh letih. Če k tej zgodbi dodamo še dimenzijo medijev, torej integracijo televizije v internetno okolje, je najbrž jasno, kaj vse to pomeni za uporabnike in celotno industrijo. Odkrili smo neznano področje, ki ga je treba v resnici še precej raziskati.
Žal nisem povsem prepričan, da bodo vse te novosti vselej v prid končnim uporabnikom. Kdor misli, da bo z internetno telefonijo prihranil, naj še enkrat razmisli. Toliko, kolikor bo prihranka pri stroških komunikacije, toliko več bomo plačevali za dodatne storitve. Ne bi se čudil, če bomo nazadnje zapravljali še več, pa čeprav pod (lažnim?) vtisom, da smo za to tudi dobili nekaj več.
Kdor misli, da bo z internetno telefonijo prihranil, naj še enkrat razmisli. Toliko, kolikor bo prihranka pri stroških komunikacije, toliko več bomo plačevali za dodatne storitve.