Vladimir Djurdjič: Elektronske knjige, drugi del
Elektronske knjige so zamisel, stara že več let, ki pa doslej ni dosegla večjega uspeha. Dokler ni pred nekaj tedni osrednja spletna knjigarna, Amazon.com, predstavila svoje različice bralnika in storitev dostave knjig po brezžičnem omrežju. Vse skupaj je čez noč postalo uspešnica in je ta hip tako rekoč razprodano. Ali lahko tudi knjige, tako kot glasba in delno tudi že video, doživijo množični uspeh v digitalnem svetu?
Računalništvo in iz njega izhajajoča zabavna elektronika imata v javnosti podobo izrazite dinamičnosti, pri kateri se nenehno dogajajo tehnološke novosti, pogosto še precej bolj zgodaj, kot smo uporabniki pripravljeni sprejeti. Prav zaradi tega marsikatera inovacija na začetku ne uspe, ker ni razumljena, ni dovolj poceni ali pa preprosto še ni tehnološko zrela za množični sprejem. Toda zmotno je misliti, da nova tehnologija po prvem neuspelem poizkusu nima več možnosti za svetlo prihodnost. Pravzaprav je ravno nasprotno - le redkim konceptualnim novostim je v zgodovini uspelo v prvem poizkusu. Po drugi strani pa je marsikaj uspelo šele čez čas, z drugim valom izdelkov.
To so že pred časom zelo lepo opisali v družbi Gartner kot tako imenovani cikel navdušenosti (hype cycle). V Gartnerju preprosto trdijo, da večina tehnoloških novosti doživi hitrejše navdušenje javnosti, kot pa je dejanska zrelost spodaj ležeče tehnologije ali ponudbe. Po začetnem navdušenju zato skoraj praviloma sledi streznitev, upad zanimanja javnosti. Toda razvoj gre naprej in če razvijalci ne obupajo, se pogosto ponudi nova priložnost in ta lahko pomeni uspeh. Dokazov za to je v preteklosti na pretek. Navedimo le ročne računalnike in predvajalnike MP3, ki sprva niso ravno navdušili. Potem pa so se še kako prijeli.
Nekaj podobnega doživlja po mnenju analitikov zdaj področje knjižnega založništva. Ko so pred leti ponudili prve storitve za elektronske knjige, je bila ponudba vsebin sila skromna, namenskih bralnikov pa pravzaprav skoraj ni bilo, v ta namen naj bi uporabili računalnike. Toda izkaže se, da računalniki le niso tako primerni za prebiranje knjig ali revij, zlasti tedaj, ko nam je branje sredstvo za sprostitev. Sedenje za računalnikom ali pa, v zadnjem času, prebiranje na prenosniku ne moremo imenovati ravno sprostitev, vsaj v primerjavi s klasično knjigo.
Za to, da bi lahko digitalni različici knjige uspelo, je torej treba imeti manjšo elektronsko napravo, kot je prenosnik. Pa hkrati večjo, kot je mobilni telefon, ki ima za udobno prebiranje večinoma premajhen zaslon. Revolucijo na tem področju je obljubljalo podjetje E-ink, ki je razvilo zaslon, sila podoben videzu papirja. Toda taki predvajalniki so na trgu že nekaj let, pa kot taki niso dosegli večjega uspeha. Zakaj je torej Amazon Kindle, kot se imenuje Amazonov predvajalnik, doživel tolikšno pozornost javnosti?
Razloga sta vsaj dva. Amazon je pri snovanju izdelka pametno razmišljal o celotni storitvi, skupaj s postopkom za nakup gradiva, kar je bilo v preteklosti sila nerodno in, ne nazadnje, drago. Zdaj pa so Kindle opremili z lastnim brezžičnim omrežjem (EVDO, funkcijsko ustrezno našim omrežjem GPRS, UMTS), pri katerem uporabniku ni treba razmišljati, kako naj kupi gradivo in kje, ali ga celo prenaša s posredništvom računalnika. Za izkušene uporabnike je to sicer mala malica, vendar je prav način nakupovanja za širšo javnost nepotreben in nepriljubljen korak. Kindle to poenostavlja, kolikor je ta hip mogoče.
Drugi, nedvomno še pomembnejši razlog pa izhaja iz primarne dejavnosti Amazona - poskrbeli so, da je že na začetku prodaje na voljo zelo bogat nabor knjig. Med drugim najdemo domala vse največje uspešnice ta hip. To je povsem drugače kot v preteklosti, saj so bile sprva na voljo predvsem knjige, ki niso bile pretirano zanimive, ali pa take, ki so bile že dalj časa na voljo na papirju. Poleg tega je Amazon cene tokrat postavil nadvse agresivno. Knjige v elektronski obliki stanejo enako, zelo pogosto pa so kar nekaj cenejše od običajnih knjig v papirni izdaji. Poleg tega jih lahko dobimo takoj, ne da bi morali čakati, da nam jih dostavi hitra pošta.
Poleg knjig so na voljo tudi revije in časopisi. Ker je Kindle črno-beli bralnik, listanje revij ta hip morda ni ravno zelo privlačno (toda barvni Kindle že pripravljajo), zato pa lahko navduši način dostave dnevnikov. Bralnik novo izdajo časopisa prenese ponoči, pri zajtrku nas tako vselej čakajo sveže novice. Po uporabi nam doma ne ostane cel kup papirja, ki večinoma kmalu roma v koš za smeti. Ekološko nedvomno zelo sprejemljivo.
Amazon je torej ubral pot, ki na las spominja na pot, ki jo je ubral Apple s storitvijo iTunes. Dobro vprašanje je, kakšen bi bil uspeh predvajalnikov iPod, če ne bi bilo storitve iTunes, ki je prinesla cenejšo glasbo, kot bi jo dobili z nakupom plošč CD. In če razmišljamo naprej, se postavlja vprašanje, kako bodo ravnali drugi založniki oziroma spletni prodajalci knjig. Če bo Kindle kolikor toliko uspešen, lahko pričakujemo, da bodo drugi mrzlično iskali alternative, ki jih pa ta hip ni prav veliko.
Trditi, da je Amazon Kindle že uspešnica, je morda kljub vsemu nekoliko prezgodaj. Nekaj dni po začetku prodaje je zaloga sicer pošla, toda nedvomno so se za prve odločali navdušenci, ki bi zadevo kupili v vsakem primeru. Kar nekaj stvari moti. Sama naprava je razmeroma draga (v ZDA 400 dolarjev), poleg tega je nekatere zmotilo, da jim Amazon obračunava tudi dostop do brezplačnih vsebin (denimo spletnih dnevnikov). Bolj zaskrbljujoče je to, da je Amazon za zdaj "zaklenil" potencialno konkurenco na področju bralnikov, saj bodo storitve na voljo ekskluzivno za Kindle.
Vprašanje se zastavlja zlasti v kombinaciji z mobilnimi telefoni. Ker pametni telefoni postajajo vse bolj zmogljivi, zasloni pa ponujajo vedno večjo ločljivost, je morda moč pričakovati, da bo vsaj del uporabnikov storitev pričakoval na mobilnem telefonu. Zlasti tisti, ki ne marajo nositi s seboj cel kup mobilnih naprav. Telefon, pa predvajalnik MP3 za glasbo in zdaj bralnik elektronskih knjig.
Kljub vsemu je Kindle pomembna prelomnica na tem področju, ki utegne spremeniti zdajšnje pojmovanje knjig. Precej naštetih omejitev je mogoče v prihodnje odpraviti in s tem utegne postati bralnik še bolj zanimiv. Ostaja le vprašanje, ali se bodo ljudje vsaj delno odrekli papirnim publikacijam, ki so jih, ne nazadnje, navajeni že vse življenje.
Amazon je torej ubral pot, ki na las spominja na pot, ki jo je ubral Apple s storitvijo iTunes.
Amazon je cene tokrat nastavil nadvse agresivno. Knjige v elektronski obliki stanejo enako, zelo pogosto pa so kar nekaj cenejše od običajnih knjig v papirni izdaji.