Vladimir Djurdjič: Google proti Microsoftu

Google še naprej preseneča z objavami in najavami novih spletnih storitev, ki začenjajo presegati meje njihove osnovne in prvotne dejavnosti - spletnega iskanja podatkov. S temi načrti, zlasti pa hitrimi dejanji, se vse resneje podajajo na področje, kjer danes dominira Microsoft s svojimi izdelki. Ali se nam v prihodnjih letih obeta dvoboj, v katerem bo Microsoft morda celo v podrejenem položaju ?

Tekme za prevlado na področju programske opreme v računalništvu niso nič novega. Še posebej ne za podjetje Microsoft. Spomnimo se samo bitk za prevlado pri operacijskih sistemih, ki jih je bojeval z IBMom (OS/2) in Novellom (Netware), pa pri pisarniških programih (WordPerfect, pozneje Novell, Borland in nato Corel) in spletnih brskalnikih (Netscape). Microsoft sicer ni vselej zmagoval, si je pa zagotovo nabral največ uglednih žrtev. Pa tudi daleč največ izkušenj, kako se temu streže. Metode so bile sicer včasih sporne, toda cilj je bil zelo pogosto dosežen.

S tega stališča bi torej lahko rekli, da je Google za družbo Microsoft le še ena etapa v nenehni tekmi za prevlado na tem zahtevnem in še vedno nepredvidljivem trgu. Z drugimi besedami - nič novega. Pa vendar se zdi, da je tokrat nekoliko drugače. Po dolgih letih, ko so se tekme odvijale zlasti na Microsoftu znanem ali "domačem" ozemlju, se je teren zdaj spremenil. Danes ni več aktualna tekma za operacijski sistem ali pisarniški paket, temveč za spletne storitve in zlasti informacije. To pa je področje, na katerem Microsoft šele gradi svoje kompetence. Medtem ko so bila v preteklosti v ospredju orodja, so zdaj odločilnega pomena postale informacije ter hiter in preprost dostop do njih. Kar je edino prav, saj imamo orodja zaradi potrebe po informacijah in ne narobe. Tega se pogosto še vedno premalo zavedamo.

Poglejmo nekaj dejstev. Google je najprej zgradil velikansko podatkovno zbirko, ki je po eni strani temelj za priljubljeni spletni iskalnik, vendar še veliko več kot to. Podjetje je že zgodaj sprevidelo, da je iz tako pridobljenih podatkov mogoče iztržiti še precej več, tekmeci pa so do iste ugotovitve prišli šele nekoliko pozneje. Le tako si lahko razložimo Microsoftovo mrzlično delo na spletni storitvi MSN, potem, ko so v prvi fazi pomen interneta in internetnega iskanja v dobršni meri ignorirali.

Drugi dokaz so tako imenovani lokacijsko (prostorsko) povezani podatki. Google je nekoliko presenetljivo kupil družbo Keyhole, specialista za geografske podatke. Kmalu je postalo jasno, zakaj, saj je bila tehnologija temelj za storitev Google Earth. Le malo zatem je Microsoft pohitel in predstavil svojo različico, Virtual Earth.

Toda Google se je podal tudi na Microsoftovo ozemlje. Najlepši dokaz je Google Desktop Search, drobcen brezplačni programček, ki išče podatke podobno kakor spletni iskalnik, vendar po datotekah na krajevnih diskih. Prav neverjetno je, kakšnega odziva je bil deležen ta program pri Microsoftu, pa tudi drugih tekmecih. V roku dveh mesecev so domala vsi, ki imajo kaj interesa pri spletnem iskanju, predstavili podobna orodja. Podobno se je zgodilo, ko je Google objavil svojo poštno storitev Gmail z brezplačnim prostorom, merjenim v gigabajtih. Tekmeci so sprva osupnili, vendar so hitro reagirali z vsaj majhnim povečanjem brezplačnega prostora pri svojih storitvah.

Posredni dvoboj najavlja tudi novi projekt družbe Google z imenom "Fusion", pod katerem nastaja ogrodje, s katerim si bo vsak uporabnik iskalnika lahko naredil svoje osebne dveri, na katerih bo poleg iskalnika dostopal do novic, elektronske pošte, koledarja in še marsičesa drugega. Osnova storitev bo brezplačna, ni pa izključeno, da ne bo Google pozneje tržil informacij za prikaz v dvereh, ki bodo bolj specifične in s tem tudi bolj vredne. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kako na to gledajo pri Microsoftu, saj se funkcionalnosti Fusiona križajo s tem, kar želi Microsoft doseči s tehnologijo SharePoint, pa tudi novo generacijo pisarniškega paketa Office.

Že če bi ostali zgolj pri tem, bi bilo razlogov za tekmovanje med Microsoftom in Googlom več kot dovolj. Poznavalci razmer v obeh podjetjih pa diskretno navajajo, da je v ozadju še precej več. Nekaj tega je bilo moč opaziti v nedavni tožbi Microsoftova proti Googlu, s katero je preprečil prestop enega od svojih ključnih uslužbencev na področju spletnega iskanja, ki je želel oditi k družbi Google. Spletno iskanje in predstavitev podatkov namreč predstavljata temelj bodočih različic celo tako tradicionalnih izdelkov, kot so operacijski sistem in pisarniški programi. Nobena skrivnost ni, da bo naslednja različica okolja Windows Vista (doslej znan kot Longhorn) imela pomembne razširitve prav na tem segmentu, kjer je Google močan tekmec. Bitka prihodnosti se torej začenja že danes.

Tehnološki vidik tekme pa najbrž ni edini, ki muči odgovorne pri Microsoftu. Brez dvoma jim gre močno v nos tudi poslovni model, ki ga je ubral Google za svoje storitve. Večina je brezplačnih, kar je povsem nasprotno od doslej dominantnega licenčnega modela pri Microsoftu. In vendarle Google s trženjem informacij in oglasnega prostora zasluži milijarde dolarjev letno. Menim, da Microsoftovce to precej bolj skrbi kakor druga podobna konkurenca - odprtokodni izdelki, ki pa pogosto zgolj posnemajo nekaj, kar že obstaja.

Inovativnost, ki jo kaže Google v svojih storitvah, najbrž resno skrbi vodilne pri Microsoftu. Google novosti namreč predstavlja domala na tedenski osnovi, kar je precej drugače kakor z izdelki iz Redmonda, kjer razvoj traja več mesecev in izdelki redno zamujajo. Seveda je lahko trenutno "blaženo" stanje pri Googlu predvsem posledica dobre marketinške strategije. Google namreč slovi po tem, da zna bolje čuvati skrivnosti kakor večina industrije, kar jim je tudi prineslo toliko denarja. Lep dokaz, da se "presenečenja" še kako izplačajo. Microsoft, po drugi strani, že lep čas vodi politiko razkrivanja podrobnosti o izdelkih, ki so še leta daleč. Kaj je bolje, bo pokazal čas.

Pred podjetjem Google seveda ni vse postlano z rožicami. Doslej so prepričali predvsem na področju osebne rabe, precej manj pa na poslovni: podjetja so zlasti zaradi varnosti skeptična glede uporabe tehnologij in storitev, ki jih nimajo pod nadzorom. Tu bo Google še moral pokazati, kaj zna. Če jim uspe tudi ta korak, pa bodo prerasli iz potencialne v dejansko nevarnost za Microsoft. Res pa je, da se je Microsoft že znašel v podobnih razmerah in domala vselej iz boja odkorakal kot zmagovalec. Vsekakor pa se nam obeta zanimiva prihodnost, k sreči v prid uporabnikov storitev.

Google namreč slovi po tem, da zna bolje čuvati skrivnosti kakor večina industrije, kar jim je tudi prineslo toliko denarja. Microsoft, po drugi strani, že lep čas vodi politiko razkrivanja podrobnosti o izdelkih, ki so še leta daleč. Kaj je bolje, bo pokazal čas.