Vladimir Djurdjič: Microsoft 2.0

Bill Gates je s svojim nedavnim memorandumom zaposlenim postavil nov cilj za Microsoft - podjetje se mora usmeriti v spletne storitve. Ali gre za radikalen zasuk v strategiji ali zgolj za spretno marketinško potezo, ki bo odvrnila pozornost od tekmecev? Najbrž za kombinacijo obojega, kaj je zares v ozadju, pa žal ne bo znano še lep čas.

Ob prebiranju Gatesovega sporočila zaposlenim si ne moremo kaj, da ne bi zavrteli časa za deset let nazaj. Tedaj je prvi mož Microsofta napisal nekaj podobnega, le da je v sporočilu zaposlenim "prerokoval", da je prihodnost v internetu. Spomnimo se, do tistega trenutka je Microsoft uradno načrtoval, da bo svet povezal z lastnim omrežjem Microsoft Network, kar je v osnovni obliki pozneje zelo hitro zamrlo.

Danes s tem sporočilom naznanja, da je dosedanja paradigma računalniškega namizja in programov preživeta, prihodnost pa leži v storitvah, ne programih. Seveda govorimo o spletnih storitvah - programih, ki jih ne nameščamo v osebni računalnik in jih zato ni treba upravljati. O programih, ki podatke iščejo in hranijo v internetnih strežnikih, le po želji pa tudi v "lokalnem" računalniku. O programih, ki jih ne kupimo, temveč sproti plačamo za njihovo rabo ali pa so na voljo celo brezplačno (če se, recimo, strinjamo s prikazom oglasov...).

Spletne storitve seveda same po sebi niso nič novega. Koncept poznamo že vrsto let, na teh straneh pa smo že pred časom pisali o tem, da bo to najbrž poglavitna pot razvoja programske opreme v prihodnosti. Novost pa je, da se je leta 2005 to začelo dogajati, morda celo nekoliko prej, kot je bilo pričakovano, z neposrednimi dejavnostmi poglavitnih svetovnih ponudnikov. Resnici na ljubo, tu ni utrl poti Microsoft, temveč predvsem Google, ki je z vrsto presenetljivih potez nakazal, kaj vse lahko pričakujemo v prihodnjih letih.

Zaradi tega lahko na nedavno predstavitev storitev Windows Live in Office Live vsaj delno gledamo tudi kot na odgovor na Googlovo ofenzivo. Priznati je treba, da je v tem primeru Microsoft še enkrat pokazal marketinško spretnost, ko je vse skupaj poimenoval s tržnimi imeni svojih najbolj znanih dosedanjih izdelkov, kljub temu da imata oba v resnici razmeroma malo skupnega z današnjimi paketi Windows in Office. S tem je povzročil kar precejšnjo zmedo med tistimi, ki so objavo prebrali površno. Windows Live je za zdaj v resnici le drugače "zapakiran" dosedanji servis MSN, ki mu bodo dodali dodatne storitve, kot so orodja za varnostno zaščito računalnika in spletna hramba oziroma sinhronizacija podatkov/datotek. Office Live za zdaj ostaja še delna skrivnost, po doslej povedanem pa še najbolj spominja na dosedanji servis bCentral, namenjen malim podjetjem, podkrepljen z nekaterimi novimi moduli.

Kajti nekaj mora biti jasno - Microsoft na nove storitve (vsaj kratkoročno) gleda kot na dodatke, ne kot na zamenjavo dosedanjih izdelkov za osebne računalnike. Nobenega dvoma ni, da Microsoft z novimi izdelki Live zagotovo ne namerava ogroziti uspeha svojih prihajajočih izdelkov Windows Vista in Office 12. Namesto tega bo svojo ponudbo izdelkov močno razširil - na spodnjem koncu s spletnimi storitvami Live in različicami programov Express (izdelki za osebno rabo, kot sta Visual Studio in SQL Server, seveda po precej nižji ceni od profesionalnih), na zgornjem koncu pa s povsem novimi različicami, ki bodo ponudile dodatne zanimive vsebine, predvsem za velika podjetja. Že danes je znano, da bo prihodnjih različic paketov Windows Vista in Office 12 bistveno več, kot jih je v današnji generaciji izdelkov.

Toda kaj pride za tem? V internetu so se razširile napovedi, celo od tako priznanih analitikov, kot so tisti iz družbe Gartner, da utegne biti Office 12 zadnja generacija tega izdelka. Povedano drugače, paket Office 13 naj bi bil narejen zgolj v obliki spletnih storitev. Ne glede na to, ali je res ali ne, pot do take prelomnice ni več tako dolga, kot je bila še pred letom dni. Po drugih vesteh naj bi prav ta hip zaposleni v Microsoftu razpravljali o tem, ali bi bilo smiselno temeljno programsko opremo, na čelu z okoljem Windows in morda tudi eno izmed različic pisarniških programov, javnosti ponuditi brezplačno, v zameno za pravico do objave oglasov. S tem bi odgovorili tudi na drugo pretečo nevarnost, na vse bolj priljubljene odprtokodne programe, ki so večinoma prav tako brezplačni.

Microsoft pa se ne prenavlja le z vidika izdelkov, temveč tudi kadrovsko. Novo ime, ki je katalizator teh sprememb, je Ray Ozzie, ki je nedavno zasedel mesto tehničnega direktorja pri Microsoftu. Bolj jasno bo, če povemo, da gre za očeta priljubljenega paketa Lotus Notes, ki je po ločitvi od IBM ustanovil podjetje Groove Networks, tega pa je letos kupil Microsoft. Ko smo že pri tem, bodimo pozorni na tehnologijo, ki jo je Ozzie pripeljal v Microsoft. Zagotovo jo bomo videli v pomembni vlogi v paketu Office 12 ali v satelitskih izdelkih, ki bodo tesno povezani s tem paketom.

Poleg tega se je Microsoft začel močno ozirati po manjših, a prodornih podjetjih, ki lahko na hitro zapolnijo vrzel oziroma nadomestijo zaostanek za tekmeci. Letos so tako kupili kar dve podjetji s področja internetne telefonije, kar lahko vidimo kot odgovor na Skype. Podjetje FolderShare in drugi so odgovor na Yahoo in Google, močno se trudijo, da bi s svojimi mobilnimi izdelki Windows Mobile izpodrinili Blackberryjevo (RIM) tehnologijo potisnega načina dostave elektronske pošte (push mail). Zanimivo pa je, da poglavitni zgled Microsoftu ni nihče od teh - največji vzor jim je Apple in njegova uspešna integracija strojne opreme in storitev, ki jih najdemo v obliki kombinacije izdelkov iPod in iTunes. Zato tu zagotovo lahko pričakujemo še veliko novosti.

Če je z napovedjo nove strategije Microsoft (vsaj delno) odgovoril na izzive tekmecev, pa bo moral z novim načrtom prepričati tudi stranke. Predvsem podjetja in poslovne partnerje. Prvi so tradicionalno dokaj konservativna okolja, ki se bodo najbrž zelo previdno odločala za shranjevanje podatkov zunaj njihovega nadzora (beri: v tujih strežnikih). Čeprav se tu razmere nekoliko spreminjajo (lep zgled je, denimo, Salesforce.com), pa čaka Microsoft še dolga pot. Nekaj več uspeha lahko dosežejo predvsem pri manjših podjetjih, vendar so Microsoftove ambicije nedvomno večje. V isti sapi bo Microsoft moral tudi prepričati partnersko srenjo, da s svojimi storitvami ne bo tekmoval proti ponudbi partnerjev. Trenutno to odločno zanika, a šele čas in ravnanje tekmecev bo pokazalo, kako se bodo stvari razvijale.

Obeta se nam torej razburljivo leto 2006, ko se bodo postavljali novi temelji za računalniške storitve v naslednjem desetletju. Prepričan sem, da je bilo letošnje leto v tem pogledu le skromna uvertura. Nova platforma je tudi priložnost za številne ponudnike storitev, ki se doslej niso mogli kosati s tekmeci, kot je Microsoft. Seveda pa je prav tako mogoče, da se bo Microsoft prilagodil novim razmeram, kot se je že neštetokrat doslej.

Microsoft z novimi izdelki Live zagotovo ne namerava ogroziti uspeha svojih bodočih izdelkov Windows Vista in Office 12.