Vladimir Djurdjič: Pakt za razvoj ali razdor?
Microsoft in Novell sta novembra nekoliko presenetljivo sklenila sporazum o sodelovanju, s katerim naj bi Linux približali okolju Windows in nasprotno. Poteza je požela precejšnje odobravanje, vendar je bila deležna tudi dokaj ostrih komentarjev, zlasti iz tabora zagovornikov odprte kode. Ali gre za resnično otoplitev Microsoftovih stališč do Linuxa ali bolj za dobro premišljeno taktično potezo, ki bo na področje odprte kode vnesla zmedo in razdor?
Sodelovanje med izdelovalci programske opreme v računalništvu ni nič novega. Tudi tako, ki je bilo pred sklenitvijo dogovora videti dokaj nemogoče, na primer premirje med družbama Microsoft in Sun. Toda doslej Microsoft še ni sklenil kakih posebnih dogovorov s ponudniki Linuxa, ki se vse bolj profilira kot osrednji tekmec na področju operacijskih sistemov, odprta koda kot celota pa najresnejša alternativa uveljavljenim izdelkom iz Redmonda.
Kako torej razumeti dogovor med Microsoftom in Novellom? Uradno stališče je, da bosta podjetji sodelovali na številnih področjih, v celoti pa naj bi strankam zagotovili večjo združljivost rešitev za Linux in Windows. Specifično naj bi sodelovali na področju virtualizacije operacijskih sistemov (nič novega, Microsoft je že sklenil podoben dogovor s XenSource), na področju spletnih storitev za lažje osrednje upravljanje različnih strežnikov, poleg tega naj bi sodelovala pri zagotavljanju večje združljivosti datotečnih zapisov, najbrž predvsem tistih v pisarniških paketih. Oblikovali naj bi celo skupno promocijo izdelkov, čeprav bi prav rad videl, kako bo Microsoft promoviral Linux pri svojih strankah. Pravijo, da papir marsikaj prenese.
Ključni del sporazuma pa je nekaj, kar je v trenutku razburilo odprtokodno skupnost - partnerja sta s sporazumom sklenila, da bosta zaščitila medsebojne stranke pred licenčnimi zahtevki druge strani. Načelno stališče, ki pa ima vprašljivo težo, saj v praksi še nikoli nismo doživeli, da bi kak izdelovalec izterjal odškodnino za kršitev licenc pri kaki stranki konkurenta. Pred kakim letom je to skušal doseči SCO, vendar mu ni uspelo. Kljub temu zagovorniki odpre kode trdijo, da si s tem sporazumom Novell lasti nekaj, česar nima. Mnogi opozarjajo, da Novell morda celo krši pravila licenc GPL, vsi pa so nervozni, ker ne poznajo natanko podrobnosti dogovora.
Nekaj dni po objavi so zato sledila sporočila in odgovori na sporočila iz obeh taborov, s katerimi skušajo pojasniti nekaj, kar so, kot kaže, pošteno zavozlali. Najbolj smešno je stališče, da "se obe strani strinjata in spoštujeta stališče, da imata različne poglede na to, ali Novellovi odprtokodni programi kršijo Microsoftove intelektualne pravice". Halo? Dogovor, o katerem se partnerja "jasno" ne strinjata in hkrati trdita, da stranke zato ne bodo trpele? Prav zanimivo bo videti, kaj to pomeni v praksi.
Zakaj torej dogovor? Zdi se mi, da sodelovanje na uradno objavljenih točkah sploh ni glavni razlog domnevne otoplitve odnosov. Novell se je tako jasno postavil proti drugim distributerjem Linuxa, predvsem proti Red Hatu. Češ, v sodelovanju z Microsoftom ponujamo nekaj več kot vi. SuSE Linux naj bi postal tako najbolj "prijateljski" do okolja Windows. Vprašanje pa je, kako bodo to sprejeli drugi, ki niso glavni cilj te igre, so pa doslej složno podpirali drug drugega v obrambi enotnosti odprte kode. Novell bo z dogovorom zaščiten, kaj pa drugi?
Microsoft pa bo z dogovorom najbrž dosegel tisto, kar zahtevajo njegove stranke - podporo hibridnim okoljem, ki jih je zlasti v poslovnem svetu vse več. Zahteva kupcev je jasna - hočemo večjo združljivost. Zdi se paradoksalno, toda s podporo Linuxu utegne Microsoft prodati celo več kot brez nje. Prav zanimivo je, da se vse skupaj dogaja ravno v času, ko Microsoft predstavlja novi rod okolja Windows in novi Office ...
Najbrž pa to ni edini cilj. Microsoft s tem vsaj posredno "nagaja" drugim ponudnikom Linuxa, s polemikami pa skuša razbiti enotnost, ki je doslej vladala na področju odprte kode. Še posebej samega Linuxa, kar je bila doslej ena največjih odlik ponudnikov s tega področja. Ali bodo v prihodnje pretehtali poslovni interesi ali interesi uporabnikov?
Zanimivo je stališče poglavitnega "posrednega cilja" tega dogovora, podjetja Red Hat. Na neposredno vprašanje, ali nameravajo tudi sami skleniti podobno partnerstvo z Microsoftom, so jasno odgovorili nikalno. Toda hkrati so zapisali, da je dogovor med Novellom in Microsoftom "velika zmaga za Linux", češ da je Microsoft končno priznal, da brez Linuxa ne gre. Toda prav zaradi nasprotij v izjavi se sliši kot nervozno politično stališče, resnica pa je daleč od tega.
Treba je razumeti, da ima Red Hat prav ta hip na grbi druge skrbi. Podjetje, ki ob odprtosti kode prav lepo služi s storitvami, se je nedavno soočilo z nenavadno potezo podjetja, ki naj bi bilo partnersko. Oracle je oznanil, da bo začel podpirati Red Hat Linux, naredil svojo različico tega odprtokodnega sistema (imenujejo ga Unbreakable Linux 2.0) in ponudil podporo po nižji ceni od samega Red Hata. Najbrž rdeči klobuki ravno ne skačejo od sreče. Pred tem so krožila resna namigovanja, da se Oracle resno zanima za prevzem Red Hata, vendar se iz tega ni izcimilo nič. Za zdaj.
Zdi se, da je Red Hat med dvema ognjema, čeprav dogovor Microsofta z Novellom trenutno orbito zopet nekoliko bolj pomika proti Oraclu. Najbrž pa je to le vmesno stanje pri zasledovanju nekega dolgoročnega cilja, ki se bo razkril šele čez čas. Očitno so se v Novellu tega zavedli in ukrepali tako, kot so. Zdi se, da s temi potezami Linux vstopa v neko drugo obdobje, ko se bodo začeli na njegovih plečih lomiti interesi velikih korporacij. Ni pa nujno, da je to za Linux dobro.
Kot vedno, bodo imeli zadnjo besedo uporabniki. Ali bodo te poteze okrepile njihovo podporo Novellu in Red Hatu ali pa se bodo obrnili k alternativnim distribucijam? Bodo podjetja zdaj raje kupovala rešitve z Linuxom ali bodo bolj zaskrbljena zaradi možnosti vejenja (fork) distribucij? Kot že nekajkrat se zdi, da bo morda iz dogovora še največ potegnil Microsoft, zlasti posredno. Tu je nedvomno eden najbolj izkušenih taktikov. Bo pa še zabavno spremljati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje.
Zagovorniki odpre kode trdijo, da si s tem sporazumom Novell lasti nekaj, česar nima, in morda celo krši licenco GPL.