Vladimir Djurdjič: Trenutek odločitve za HP

Sprememba v vrhu družbe Hewlett-Packard napoveduje še druge velike spremembe v velikanu, ki na leto ustvari več kot 80 milijard dolarjev prometa. Odstop karizmatične Carly Fiorina je sicer nekoliko nepričakovan, vendar obenem potrjuje lanske napovedi analitikov, da bo letnica 2005 za HP prelomna. Na površje so seveda priplavale številne podrobnosti, ki jasno kažejo, da ni vse tako, kot bi moralo biti.

Dogajanje v zadnjih mesecih jasno kaže, da se veliki ponudniki računalniške tehnologije ubadajo z dvomi, kako ubrati pravo strategijo, ki jim lahko zagotovi dolgoročen uspeh. IBM se je tako pred nekaj meseci odločil, da odide iz sveta osebnih računalnikov PC, kjer ni več dosegal želenega profita in je bil celo na robu izgube. Tedaj smo tudi zapisali, da IBM pri takih velikih spremembah ne bo ostal sam. Prvi kandidat za velike spremembe je bil prav Hewlett-Packard.

Menjava na vrhu tega podjetja sicer ne pomeni nujno tudi velike spremembe v strategiji, toda v primeru Hewlett-Packarda analitiki zdaj pričakujejo, da bo odstop Fiorine zelo verjetno prvi korak na poti do številnih pomembnih sprememb. Poglavitni razlog za to je neenakomeren razvoj družbe, saj, kot kaže, nekateri oddelki jasno subvencionirajo druge. Čeprav HP kot celota še vedno ustvarja lep dobiček, promet pa se, v celoti gledano, še naprej veča, so notranja trenja postala tolikšna, da kar kličejo po spremembah.

Ob pregledu poslovnih rezultatov ni težko ugotoviti, zakaj. Oddelek, ki se ukvarja s tiskalniki in optičnimi bralniki, je bistveno uspešnejši od drugih delov podjetja. Ta oddelek prispeva kar tri četrtine k dobičku družbe, ob tem pa obsega komaj 30 % vsega prometa. Jasno je, da zaposleni iz tega oddelka zelo neradi vidijo dobiček od svojega dela porabljen za krpanje vrzeli drugih divizij.

Najbrž je bila kaplja čez rob nedavna odločitev, da v uspešen oddelek vključijo proizvodnjo in prodajo osebnih računalnikov, pri čemer še zdaleč niso tako uspešni. Oba doslej ločena oddelka sta na leto prispevala vsak okoli 6,5 milijarde dolarjev prometa, vendar je razlika v dobičku velikanska. S tiskalniki je HP ustvaril 1,1 milijarde dolarjev dobička, z osebnimi računalniki pa borih 78 milijonov dolarjev, kar je za HP skoraj drobiž.

Tudi drugi oddelki družbe zaostajajo za pričakovanji. Delničarji in vodstvo so še posebej razočarani nad oddelkom za pomnilniške sisteme, kjer so zelo zaostali za tekmeci, zlasti po poslovnih rezultatih. Očitajo napačno strategijo, saj so dopustili, da so po nakupu Compaqa iz tega oddelka odšli nekateri ključni ljudje. Večino je nato prevzel EMC, ki je kmalu zatem in po svoji lastni krizi doživel pravi razcvet. Kritik je deležen tudi oddelek za strežnike, kjer je združitev s Compaqovo tehnologijo (zlasti sistemi Alpha) prinesla cel kup težav. Zaradi nejasne strategije so številni kupci menjali dobavitelja, in to na sistemih, ki sodijo med najdražje računalniške izdelke in prinašajo največ dobička.

Tudi sicer je Compaq dve leti po nakupu še vedno v ospredju kritik in negodovanj. Le hrabri govorijo, da je bila združitev uspešna, saj podjetje še zdaj ni povsem konsolidiralo ponudbe, pa tudi cilje so morali medtem prilagoditi. Ob nakupu so trdili, da Compaq kupujejo tudi zato, da bi utrdili svoj položaj na področju osebnih računalnikov in strežnikov z Intelovo arhitekturo, s čimer naj bi se oborožili za boj proti družbi Dell. HP je resda na začetku prehitel tekmeca, vendar se je Dell kmalu zopet vrnil na prvo mesto. Compaq naj bi prispeval tudi zagon za odločnejši nastop na trgu izdelkov za domačo rabo, vendar so v HPju na tem področju imeli medlo strategijo.

Carly Fiorina je bila poglavitni zagovornik nakupa Compaqa, zato so bile pogoste kritike na njen račun. Resnici na ljubo je treba priznati, da je združitev prinesla tudi marsikaj pozitivnega, vendar še zdaleč ne toliko, kot so pričakovali vodilni in lastniki. Res pa je tudi, da bi brez Compaqa družbi HP danes lahko šlo še precej slabše. Compaq pa ni edina sporna točka. HP je pod Forino kupoval ali skušal kopiti cel niz podjetij, a mu to ni povečalo konkurenčnosti. Nekateri se še spomnijo, da je prav Forina skušala leta 2000 kupiti svetovalno družbo PriceWaterhouseCoopers za vrtoglavih 18 milijard dolarjev, a iz tega ni bilo nič. Pozneje je to družbo kupil IBM za le okoli tretjino omenjene cene.

Kaj torej čaka Hewlett-Packard po Fiorini? Analitiki menijo, da so možni trije scenariji. Prva možnost je, da HP skuša izboljšati učinkovitost zdajšnjih oddelkov, a v to, kot kaže, le malokdo verjame. Vsekakor je bilo za to že doslej dovolj priložnosti, sadov pa ni. Druga možnost je, da HP skuša okrepiti nekatere oddelke z novimi nakupi, vendar to tudi zaradi dosedanjih izkušenj (Compaq) ne bo sprejeto ravno z odobravanjem. Nekateri kljub temu omenjajo možnosti, da bi HP kupil Kodak ali Xerox.

Še najbolj množični so tisti, ki govorijo o možnosti, da se Hewlett-Packard razdeli na dva ali več delov. Menda je bila ta pobuda na dnevnem redu že pred nekaj meseci, prav Fiorina pa je bila tista, ki je ostro zavrnila možnost. Z njenim odhodom se lahko to najbrž spet znajde na dnevnem redu. Najbrž ne prav kmalu, saj želijo v HPju najprej najti naslednika in konsolidirati položaj, najbrž pa tudi pripraviti podjetje za tak korak.

Glede morebitne delitve je več možnih scenarijev. Najverjetnejši se zdi tisti, ki predvideva ločitev podjetja na družbo, ki bi se ukvarjala s tiskalniki in osebnimi računalniki, in drugo samostojno enoto, ki bo imela na skrbi strežnike, pomnilniške sisteme, programsko opremo in druge izdelke iz današnje ponudbe. Vprašanje pa ostaja, ali bi lastniki ohranili nadzor nad obema družbama ali pa bi eno od družb ali posamezne oddelke prodali drugim interesentom. Prvi tabor meni, da bo HP po vzoru IBMa prodal svoj oddelek za osebne računalnike, drugi pa menijo, da je treba pri prodaji gledati na izdelke za poslovno rabo.

Seveda se je medtem že začela tekma za naslednika, slišati je že nekaj imen notranjih in zunanjih kandidatov. Med notranjimi se omenja predvsem Vyomesh Joshi, ki zdaj vodi oddelek za tiskanje in ima največjo verodostojnost pri izpolnjevanju ciljev. Omenja se tudi Ann M. Livermore, ki danes vodi operativo in drži po mnenju mnogih ves HP nad vodo. Zanimivo, da se zopet omenja Michaela Capellasa, nekdanjega prvega moža Compaqa, ki je "zaslužen" ali "kriv" za prodajo družbe Hewlett-Packardu. Capellas zdaj vodi MCI, vendar tudi tega, kot kaže, prodaja drugim, zato bi se lahko zopet znašel na trgu. Nekateri pravijo, da bo to John Joyce, ki vodi IBMov oddelek za storitve Global Services Division. Primeren naj bi bil prav zato, ker se HP želi bolj kot doslej usmeriti v storitve. Najbolj neverjetna pa se zdi možnost, da bi HP uspelo družbi Dell "izpuliti" Kevina Rollinsa, ki je prav lani poleti postal direktor te družbe. Če bi se jim posrečilo, je menda vreden vsakršnega denarja. No, kdorkoli bo izbran, ne bo imel lahkega dela.

Največ je tistih, ki govorijo o možnosti, da bi se Hewlett-Packard razdelil na dva ali več delov.