Vladimir Djurdjič: Zaton namiznih računalnikov
Nedavne raziskave kažejo, da bo najbrž že v treh letih v poslovnem okolju manj namiznih kakor prenosnih računalnikov. Klasični osebni računalniki hitro izgubljajo prednost na tehničnem področju, pa tudi cenovna razlika kot zadnji argument postaja vse manjša. Toda ali smo ljudje res tako mobilni uporabniki, da znamo s pridom izkoristiti vse prednosti in zmožnosti prenosnih računalnikov?
Uspeh prenosnih računalnikov vsekakor ni prišel čez noč. Čakati je bilo treba kar vrsto let, morda celo desetletje, da se je zmogljivost izenačila ali vsaj zelo približala namiznim računalnikom. Resnici na ljubo, so klasični računalniki še danes pol koraka ali celo korak pred prenosniki, vsaj kar se tiče megahercev, gigabajtov in hitrosti grafike, toda danes večina ljudi tega ne opazi več. Absolutno zmogljivost iščejo le še navdušenci, igričarji in morda inženirji, ki vselej cenijo visoke zmogljivosti. V širši populaciji ti danes vseeno predstavljajo razmeroma majhen delež vseh uporabnikov.
Relativnost zmogljivosti se še posebej kaže v poslovnem okolju. Tam hitrost že zdaleč ni več pomembna, saj pogosto že osnovni modeli računalnikov več kot zadovoljivo opravljajo svojo nalogo. V pomanjkanju drugih pomembnih dejavnikov pri odločitvi zato danes izstopajo prodaji pogoji, na primer garancija, ki jo ima posamezen model. V ospredju poslovneževe presoje pa je predvsem funkcionalnost, zlasti pri tistih, ki pri svojem delu niso vezani zgolj na eno delovno mesto ali mizo. Prenosni računalniki so kakor nalašč za ljudi, ki se pogosto premikajo iz kraja v kraj ali iz prostora v prostor, pri tem pa potrebujejo informacije vselej s sabo.
Toda po drugi strani je res, da le malo ljudi zna resnično izkoristiti vse prednosti, ki jih ponujajo prenosni računalniki. V vsakdanjem življenju večina ljudi prenosnik uporablja zgolj na nekaj lokacijah (največ v službi in doma), pogosto pa jih takoj pred začetkom uporabe priključijo na elektriko. Le zakaj potem pri nakupu želijo dolgo trajanje delovanja? Zelo redko vidimo lastnika prenosnika, ki bi tega dosledno nosil na vsak (tudi krajši) sestanek, kjer bi ga uporabil kot zmogljivo beležko. Prav presenetljivo je, koliko lastnikov prenosnikov še vedno uporablja tudi klasični papirni rokovnik in pozneje informacije pretipkava v prenosnik. Stare navade je pač težko opustiti.
Za uspeh prenosnih računalnikov pa je povsem racionalna razlaga. Prenosniki pač zrcalijo današnje potrebe in navade v družbi - služba (ali študij,...) se danes ne konča z odhodom iz pisarne, temveč je to nenehen proces, ki ga opravljamo ves dan. Če je treba tudi doma, na poti, celo med dopustom (čeprav bi o smiselnosti takega početja lahko na široko razpravljali). Pri tem pa potrebujemo podatke, ki so vse bolj shranjeni predvsem v digitalni obliki, vselej s sabo. Čeprav bi načeloma to lahko počeli tudi s priklopom iz drugega namiznega računalnika v oddaljeni sistem ali omrežje, kjer so podatki, je tak način dela omejen in pogosto nepraktičen. Če ne drugega, zadostne komunikacije niso povsod in vselej na voljo, pa tudi vse bolj zaostreni varnostni mehanizmi precej omejujejo dostopnost.
Seveda pa prenosniki že precej časa niso zgolj poslovni pripomočki, saj dobršen del prodanih sistemov uporabljamo zlasti doma. Marsikomu je precej udobneje prenosnik uporabljati zleknjeno v naslanjaču, morda na terasi ali vrtu, kakor pa sede v delovnem kotičku, ki je v tipičnih domovih pogosto zelo skopo odmerjen. Poleg tega prenosnik postaja vse bolj tudi priložnostni predvajalnik digitalne glasbe in, zakaj ne, prenosni kino, z dodatki celo kompaktni prenosni televizor. V svoji osnovi vse bolj vsestranska naprava, ki jo lahko uporabimo v različnih okoliščinah, za delo in zabavo.
Nedvomno so v zadnjem času močan argument za uspeh prenosnikov tudi brezžične omrežne komunikacije. Zlasti na zahodu, kjer je na voljo tudi vse več javnih dostopnih točk, uporaba prenosnika pomeni tudi preprost stik z omrežnimi sredstvi, zlasti spletom in elektronsko pošto, kar daje novo razsežnost uporabi računalnikov, ne da morali pri tem sklepati kompromise pri rabi malih prenosnih (a omejenih) mobilnih naprav. Tudi v okviru podjetij brezžične povezave lahko dajo povsem nov pomen dostopnosti podatkov in kakovosti sestankov, a tu zaradi pomislekov o varnosti odločitve prihajajo počasneje.
Toda vrnimo se k namiznim računalnikom. Zdi se, da imajo izdelovalci v zadnjem času precejšnje težave s tem, kako pospešiti prodajo izdelkov za poslovno rabo. Številne novosti, ki na primer mikajo ljubitelje in domače uporabnike, v poslovnem okolju niso potrebne in navadno tudi ne zaželene. Uporabniki zelo težko dojamejo resnične prednosti v primerjavi z dve do tri leta starimi računalniki. K boljši prodaji najbrž tudi ne prispevajo, resnici na ljubo, pretirano dolgi cikli zamenjave opreme v tipičnih podjetjih, kjer pogosto sisteme menjajo le na pet, šest morda celo sedem let, kljub temu da se analitiki strinjajo, da je optimum tri leta (zaradi manjših posrednih stroškov zamenjave).
Za izdelovalce namiznih računalnikov bi bila morda rešitev vnovično zniževanje cen, toda videti je, da ni tega voljan početi nihče. Očitno so cene blizu varnostne meje, kjer se še splača truditi. Sploh zato, ker večina izdelovalcev namiznih računalnikov ponuja tudi prenosnike in zanje to pomeni le preusmeritev naporov na drugo področje. Nekateri menijo, da je tako stanje idealno za vnovični pohod lahkih odjemalcev, terminalov, ki z manjšo kompleksnostjo in lažjim vzdrževanjem predstavljajo na papirju idealno rešitev zlasti za poslovna okolja.
Po nekaterih raziskavah naj bi leta 2007 te naprave zavzele že 15 % trga. Toda v resnici je tako, da so bili doslej lahko odjemalci ne preveč posrečena rešitev, sploh pa ne tako poceni, kot bi si predstavljali. Še danes je treba za lahki odjemalec z zaslonom odšteti enako ali celo več kakor za navaden računalnik in to se zdi skregano z logiko. Odgovor je pač v še vedno majhni proizvodnji, ki ne more s pridom izrabiti optimizacije stroškov zaradi velikih številk. Res pa je, da je to rezerva, ki se jo da še izkoristiti, še posebej ob nižanju cen strežnikov, ki so ključni dejavnik pri taki rabi in izračunu celotnih stroškov lastništva.
Iz vsega tega je očitno, da namiznim računalnikom nekako pojenjuje sapa, a to je čisto naraven razvoj dogodkov, naslednja stopnja v nenehni evoluciji. To pa še ne pomeni, da bodo namizni računalniki povsem izginili. Tu vsekakor ne smemo podcenjevati prilagodljivost in inovativnosti izdelovalcev, kar je težko napovedovati dolgoročno. Poleg tega je na svetu še zelo veliko trgov v nastajanju, na katerih bodo namizni računalniki še lep čas najbolj iskano blago, seveda zaradi kupne moči in nižje stopnje razvoja komunikacijske infrastrukture.
Razvoj dogodkov bo v marsičem odvisen od početja velikih izdelovalcev. Za zdaj namizne računalnike ne opušča nihče, pa tudi če bi to kdo storil, bi vselej kdo drug vskočil na njegovo mesto. Tudi če bo čez tri leta delež prenosnikov rahlo večji, bo trg osebnih računalnikov še vedno vreden milijarde dolarjev. Tega pa nihče ne more spregledati.
Iz dogodkov na trgu je moč razbrati, da namiznim računalnikom nekako pojenjuje sapa, a to je čisto naraven razvoj dogodkov, naslednja stopnja v nenehni evoluciji.
Prav presenetljivo je, koliko lastnikov prenosnikov še vedno uporablja tudi klasični papirni rokovnik in pozneje informacije tipka nazaj v svoj prenosnik.