Vladimir Djurdjič: Zeleno računalništvo

Nenehen napredek tehnologije je povzročil, da nas danes obdaja cel kup računalniških in iz računalniških tehnologij izpeljanih naprav. Ob vseh prednostih in koristih, ki jih prinašajo, pa se le redko zavedamo, kakšen vpliv imajo na naše okolje in življenje nasploh. Natančnejša analiza razkrije, da imajo na prvi pogled nedolžne naprave zelo veliko vlogo, zlasti na področju porabe energije.

Čeprav bi težko trdili, da imajo osebni računalniki enak vpliv na okolje kot, denimo, avtomobili in drugi do okolja neprijazni tehnološki dosežki, njihove vloge ne gre podcenjevati. Če k temu dodamo še vso zunanjo opremo, zabavno elektroniko in potrošni material (h kateremu med drugim sodijo tudi CDji in DVDji), ki nas obdaja, bomo najbrž presenečeni, kakšen vpliv ima vse to na okolje, pa tudi na nekatere neposredne osebne stroške, kot je račun za električno energijo.

Ta vidik napredka je celotna računalniška industrija, skupaj z uporabniki, v preteklosti bolj ali manj zanemarjala. Morda je bilo že pred leti nekaj več pozornosti na področju varne razgradnje rabljene računalniške opreme, toda rešitev tega problema, ki je danes zakonsko reguliran, je le del celotne slike vpliva na okolje. Nemara najbolj podcenjen dejavnik je poraba energije, ki jo zahtevajo za delovanje vse te "krasne male napravice".

Toda začelo se je dogajati, in to pravzaprav na področju, na katerem morda ne bi pričakovali - pri strežnikih. Po tem, ko so v ZDA izračunali, koliko energije porabijo tamkajšnji podatkovni centri (resda šele po tem, ko so doživeli nekaj električnih mrkov) in kakšen vpliv na okolje ima vsa ta na prvi pogled nedolžna in do človeka prijazna tehnologija, so se pričakovanja kupcev precej spremenila. Če smo čisto pošteni, so nekatere zmotili strežniki predvsem zato, ker niso mogli zagotoviti ustreznega električnega priključka ali sistema hlajenja.

Tako rekoč čez noč so ob megahertzih in megabajtih postali pomembni predvsem watti, ki jih porabi posamezen strežnik. Danes se bitka med izdelovalci strežnikov že bije skoraj bolj pri zmanjševanju porabe energije kot pri preseganju dosedanjih računskih zmogljivosti. Te rešimo preprosto tako, da dodamo še nekaj danes razmeroma poceni strežnikov. Enkraten nakup torej. Strošek elektrike pa nas bo "udaril" vsak mesec.

Drugo področje, na katerem se varčuje z energijo že leta, so seveda prenosni računalniki. Povsem razumljivo, saj je resnično prenosljivost moč doseči le z zadostno zalogo energije. Ker napredek pri akumulatorjih poteka bistveno bolj počasi kakor pri preostali elektroniki, kupci pa cenijo zlasti lahke prenosnike, so poglavitni premiki pravzaprav v optimizaciji porabe. Zanimivo, da na tem področju še zdaleč ni izrečena zadnja beseda, čeprav smo že pred leti menili, da več glede na dano stanje na področju akumulatorjev ni pričakovati. Kljub temu danes prenosniki v povprečju zmorejo delovati vsaj uro, če ne dve več kakor na začetku tega desetletja. Pa so kljub temu hitrejši, zmogljivejši in pogosto lažji. Ne smemo pa pozabiti, da so prenosniki prav zaradi akumulatorjev pri razgradnji eni najbolj nevarnih sadov sodobne tehnologije, zato velja ravnati preudarno.

Resnično razočaranje ali, če želite, izziv za izdelovalce so namizni računalniki. Če bolje pogledamo ponudbo na trgu, se je poraba energije v zadnjih letih tu kar opazno povečala. Zlasti na rovaš porabe procesorjev in, zanimivo, grafičnih kartic. Nekoliko več pozornosti sicer izdelovalci posvečajo modelom, ki so namenjeni poslovnemu okolju, vendar še zdaleč ne dovolj. Pri domači rabi pa so večinoma ubrali ravno nasprotno pot - v ekstremnih primerih, ko so računalniki "modani", lahko pričakujemo porabo v rangu manjše termoakumulacijske pečice. In potem tak računalnik pustimo priključen ves dan, lepo se odpravimo v službo, šolo ali kamorkoli že.

Danes niso več redka gospodinjstva, v katerih je več računalnikov, več televizorjev, kak sistem Hi-Fi, digitalni video rekorderji, satelitski sprejemniki, priključki za IP televizijo, usmerjevalniki, brezžična omrežja - skratka seznam porabnikov energije je vse daljši. Drugače kot v preteklosti pa je to, da vse več naprav tudi v domačem okolju deluje 24 ur na dan. Bodisi zato, ker je to smiselno in potrebno, bodisi zato, ker tako želimo ali pa se nam jih preprosto ne ljubi nenehno ugašati in prižigati. Vprašanje pa je, če je tako ravnanje smotrno. Do neke mere je to sicer stvar posameznika oziroma njegove pripravljenosti poravnavati višje stroške energije, toda po drugi strani vse večja poraba vpliva na vse nas.

Da ne govorimo kar tako, pričajo tudi številne raziskave. Ena od nedavnih je pokazala, da plazemski televizorji porabijo v povprečju 328 wattov za delovanje, LCDji so nekoliko bolj prijazni do okolja in porabijo povprečno 193 wattov. Igralne konzole - PlayStation 3 je skoraj kot televizor LCD - 197 wattov, Xbox 360 je pristal pri 187 wattih. Digitalni video rekorder 50 wattov, brezžični usmerjevalnik 7 wattov. Namizni računalniki večinoma porabijo več kot večina zgornjih navedb. Koliko že imate te krame v vašem domu? Pomnožite to s številom ur delovanja in presenečenje je tu.

Kaj pa bi se zgodilo, če bi cena električne energije drastično poskočila? To sploh ni tako nerealen scenarij, saj se poraba elektrike po svetu, pa tudi v Sloveniji, še naprej precej veča. Ali bi tedaj postali bolj pozorni, kaj kupujemo in kako uporabljamo elektronske naprave? In če bi živeli poleg odlagališč odpadkov, ali bi nas zabolelo, ko bi naslednjič v navadne smeti odvrgli obrabljene baterije?

Res je, da morda elektronika v domačem okolju še zdaleč ni največji razlog za povečanje porabe energije, še precej več je mogoče postoriti na drugih področjih, toda izdelovalci računalnikov imajo tu svoj dolg. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker vso to elektroniko prodajo v milijonih izvodov na leto. A kljub temu razmeroma malo naredijo, da bi se navade spremenile. Koliko med vami je takih, ki danes na namiznem računalniku uporabljate mehanizme za varčevanje z energijo (spanje, hibernacija ...). Ali sploh veste, da to vaš računalnik podpira? Pa deluje pravilno (žal je večkrat odgovor ne ...)? A da potem bittorrent in e-mule prenosi ne bi delovali?

Kot je razvidno, je na tem področju treba še marsikaj postoriti. Prav verjetno je, da bo v prihodnosti prav upravljanje s porabo energije postalo pomembnejši dejavnik, kot je danes. Morda tak, kot je danes na področju strežnikov. Seveda pod pogojem, da mobilne naprave ne bodo medtem odpravile potrebe po stacionarnih napravah. O tem pa kar močno dvomim, saj tudi mobilnost potrebuje svojo infrastrukturo za učinkovito delovanje, tako javno kot v domačem okolju. Število naprav doma pa se še vedno zgolj povečuje.

Tako rekoč čez noč so ob megahertzih in megabajtih postali pomembni predvsem watti, ki jih porabi posamezen strežnik.