VoLTE - En korak nazaj, dva naprej

V zadnjih dveh letih smo brali o izklapljanju mobilnega omrežja 3G, hkrati pa vsi večji mobilni operaterji že nekaj časa podpirajo govorne klice kot prenos podatkov (VoLTE). Žal tehnologija, ki omogoča boljšo kakovost zvoka, hitrejšo vzpostavitev klica in predvsem ohranitev podatkovne povezave med klicem, za Slovence ostaja omejena na Slovenijo. V gostovanju je še ni.

Marsikdo danes telefonira po mobilnem omrežju starejše generacije kot pred petimi leti, četudi morda uporablja celo novejši telefon. Obenem večina pozna neprijetno situacijo, ko telefon med klicem izgubi podatkovno povezavo. Če kličemo prostoročno in bi želeli med klicem kakšno stvar hitro preveriti na internetu ali pa zgolj še naprej uporabljati navigacijo z internetno povezavo, tega ne moremo storiti. Redkeje pa se zgodi, da telefon v tujini kljub izklopljenemu prenosu podatkov ustvari nekaj podatkovnega prometa, kar včasih ni zastonj. Vse na prvi pogled nepovezane nevšečnosti imajo enako genezo, ki tiči v različnih generacijah mobilnih omrežij.

Pokritost s signalom 4G/LTE-A in 4G/LTE v omrežju Telekoma Slovenije.

Nekoč, v nekih drugih časih so bila mobilna omrežja analogna. V 80. letih je omrežje prve generacije, 1G, pri nas predstavljal NMT (Nordic Mobile Telephone). V Sloveniji je tedanji Mobitel zagnal omrežje NMT davnega julija 1991, ki mu je kmalu sledilo prvo digitalno omrežje. GSM oziroma 2G so poskusno vzpostavili novembra 1995, nato mu je sledil UMTS oziroma 3G decembra 2003. NMT so med zadnjimi na svetu ugasnili konec leta 2005, ko za njegovo uporabo ni bilo več ne pametnih razlogov ne strojne opreme.

Naslednji veliki izklop pa se je zgodil nedavno. Telekom Slovenije (nekdanji Mobitel) je naslednje omrežje ugasnil septembra 2022, A1 (nekdanji Simobil) pa lani poleti. Na prvi pogled nenavadno sta oba ugasnila omrežji 3G, medtem ko 2G še vedno ostaja. Razlog je v energetski potratnosti in omejenosti frekvenc, zato je bolj smiselno ukiniti 3G in sproščene frekvence uporabiti za 5G. Med 2G in 3G je razlika premajhna, da bi se izplačalo še zagotavljati 3G. Navsezadnje je skorajda vsa država pokrita z naslednjo generacijo, 4G oziroma LTE (Long-term evolution), in ponekod tudi z njegovo nadgradnjo LTE-A (LTE Advanced), čedalje bolje pa tudi s 5G. A obstajajo pomembne bele lise.

VoLTE lahko tudi škoduje

Čeprav v tujini VoLTE ne deluje, pa nam lahko povzroči nekaj sivih las. Zunaj EU je prenos podatkov drag kot žafran. Včasih operaterji za bližnje države (npr. Srbijo) ponujajo posebne pakete, dostikrat pa je najelegantnejša rešitev izklop prenosa podatkov na slovenski kartici SIM (in nakup lokalne, lahko tudi e-SIM).

Žal pa se lahko zgodi, da nam bo telefon tudi v tem primeru pridelal nekaj stroškov. Kot so pojasnili pri A1, bo telefon v omrežju 4G LTE kljub izklopu prenosa podatkov poskušal vzpostaviti podatkovno sejo in prenesti mobilne podatke, ker klici VoLTE potekajo prek omrežja 4G/LTE. Po domače povedano: telefon ne more vedeti, da omrežje ne podpira 4G LTE, zato ga to poskusil vprašati – s podatki.

Pred gostovanjem zunaj EU je zato priporočljivo na telefonu ročno nastaviti omrežje 2G/3G in izklopiti možnost prenosa podatkov. Kdor želi biti povsem prepričan, da ne bo šlo nič narobe, pa si lahko tudi pri operaterju naroči blokado prenosa podatkov v tujini. Pritožb sicer ni mnogo, ponekod pa sploh nič, pravijo operaterji.

To pa ima nekatere zanimive posledice, a najprej poglejmo, kaj je bistveno drugačnega v 4G. Omrežje 4G pogosto enačimo z LTE, kar ni čisto res. LTE je praktična izvedba, s katero so operaterji omrežja uskladili s specifikacijo za 4G. Pred izborom »pravega LTE« so kot 4G ponujali tudi HSPA+ in druge različice, čeprav niso v celoti izpolnjevale pogojev. Danes je 4G LTE in tudi LTE-Advanced standardizirano omrežje, ki dosega resnično velike hitrosti prenosa podatkov. To je prvi del odgovora na uganko iz uvoda: LTE je omrežje, ki prenaša paketke. Ti so lahko klasični podatki, sporočila ali klici, a poenostavljeno povedano LTE ne zna prenašati klicev na stari način kot govor.

Novi način prenosa klicev prek LTE se imenuje VoLTE (Voice over LTE) in je konceptualno podoben kot telefoniranje prek Whatsappa ali Viberja. Ko kličemo prek teh aplikacij, se zvok prenaša kot običajen internetni promet. Šele aplikacija razvozla, da gre za zvok, in ga predvaja kot klic. VoLTE deluje podobno, a le če to podpirajo telefon, omrežje in operater. Tu pa se lahko zatakne.

Številni telefoni podpirajo 4G, kar vidimo ob znaku za jakost signala, če imamo vključen prenos podatkov, a ne podpirajo VoLTE. Spet drugi imajo ustrezne telefone, pa morda njihov operater tega ne podpira. V vseh teh primerih mora telefon ob klicu preklopiti na starejše omrežje, ki podpira govorno komunikacijo. Ker je 3G preteklost, je to dandanes 2G – standard, ki v Sloveniji obstaja od leta 1995 (vmes se je seveda posodabljal).

Zakaj VoLTE

Pragmatični razlog za uporabo VoLTE je preprost: da ne bo treba skakati nazaj v 2G in vzdrževati dveh omrežij. Resnici na ljubo operaterji nimajo načrtov, da bi v bližnji prihodnosti 2G ugasnili, ker so mobilna omrežja preveč pomembna infrastruktura, da bi se z njo igrali. Že ob izklopu 3G je nekaj primitivnih naprav, ki niso znale nič drugega (večinoma kakšni pametni, a ne zelo pametni senzorji), romalo v koš. Naprav, ki ne bodo nikoli razumele 4G, je še precej več – in tu ne gre za telefone – in 2G bo z nami zato še zelo dolg čas.

Drugače pa je s telefoni, ki jih uporabljamo potrošniki za vsakodnevne potrebe. Tu je prehod na VoLTE koristen, ker prinaša vrsto prednosti. Kakovost zvoka je lahko višja (to ni HD, kot vam kdaj poskuša prodati kakšen operater, a vendarle), boljša je tudi zaščita pred prisluškovanjem oziroma šifriranje. Prav tako telefon ne izgubi podatkovne povezave med opravljanjem klica prek VoLTE, saj je klic v bistvu le še en podatkovni tok. Operaterji ob tem dodajajo še, da se klic prek VoLTE vzpostavi hitreje, zaradi načina delovanja pa telefon med klicem porabi manj energije.

VoLTE je torej smer razvoja in sčasoma ga bomo verjetno uporabljali vsi. A do tega trenutka bo preteklo še nekaj časa, saj trenutno obstajata dve veliki sivi lisi. Operaterji ga načelno ne ponujajo predplačnikom, prav tako pa ga pri gostovanju v tujini ni mogoče uporabljati. V vseh teh primerih nujno potrebujemo 2G ali (kjer še obstaja) 3G. Eden izmed razlogov je tudi obračunski. Trenutno se uporaba mobilnih storitev obračunava po minutah pogovorov, poslanih sporočilih in megabajtih prenesenih podatkov. Pri VoLTE se meja med pogovori in podatki briše, operaterji in uporabniki pa tega ne želijo. Da pa je uvedba VoLTE v gostovanju bistveno počasnejša in trši oreh, so razlogi tehnični in komercialni, so pojasnili v Telemachu. Oba operaterja morata tehnično vzpostaviti VoLTE, nato pa morata skleniti še komercialni sporazum.

Kdaj VoLTE

Prvi je VoLTE v Sloveniji ponudil Telekom Slovenije, in sicer že leta 2017, zato tudi ni presenetljivo, da so med prvimi tudi ugasnili 3G. S tem sproščene frekvence so uporabili za 4G LTE (pas 2100 MHz), skrčili pas 900 MHz za GSM in ga več namenili za 4G LTE. Hkrati so si pripravili prostor za 5G, ki so ga uvedli leta 2020. Predplačniki VoLTE še nimajo in v Telekomu Slovenije niso bili konkretni z odgovorom, kdaj se bo to spremenilo. Res pa je tudi, da predplačnikov ni zelo veliko. Več uporabnikov se sreča z vprašanjem VoLTE v tujini, kjer so nam pojasnili, da globalne rešitve še ni. V praksi se pojavljajo pomanjkljivosti v implementaciji standardov v različnih omrežjih, podporo za VoLTE pa morata zagotoviti domači in tuji operater. Obljubljajo, da bo storitev na voljo, ko bo tehnično dozorela, datuma pa niso razkrili.

Posamezne družine pokrivajo več standardov. Slika: Michel Bakni, CC BY-SA 4.0

Telemach je VoLTE začel ponujati že jeseni 2019 in je na voljo vsem uporabnikom brez doplačila, v praksi pa ga uporablja približno polovica, so pojasnili. Telemach je sicer edini izmed velikih, ki še ni izklopil lastnega omrežja 3G. Kdor torej ne more uporabljati VoLTE, bo pri Telemachu med klici padel le na 3G.

Naslednji, ki je ponudil VoLTE, je bil leta 2021 operater A1, kjer je VoLTE takisto brezplačen. Uporablja ga približno 70 odstotkov uporabnikov, torej vsi, ki imajo ustrezno sodobne telefone. A1 pojasnjuje, da bodo predplačniki prišli na vrsto še letos, hkrati pa naj bi letos to omogočili tudi v gostovanju pri vsaj nekaterih operaterjih, saj implementacija že poteka.

Pri predplačniških operaterjih je situacija bolj klavrna. Iz HoT so nam sporočili, da storitve zagotavljajo prek najsodobnejših tehnologij (tudi 5G). Ne omogočajo pa še VoLTE, ki je pri njih po njihovih besedah v fazi implementacije in se obeta v bližnji prihodnosti. Glede na to, da HoT uporablja omrežje A1, ki VoLTE podpira, to ne bi smel biti prevelik zalogaj.

V T-2 so povedali, da VoLTE še ne podpirajo, a bo na voljo v prvem letošnjem četrtletju za vse uporabnike brez doplačil. Predplačniških paketov T-2 nima, bo pa kot pri ostalih operaterjih VoLTE sprva omejen na Slovenijo. Kasneje bodo začeli preizkušati še VoLTE pri partnerjih med gostovanjem, spočetka v soseščini.

Kaj sledi

Medtem ko se glasovni promet na 4G LTE vendarle počasi seli, so operaterji že postavili omrežje 5G, ki je za zdaj namenjeno še izključno podatkovnemu prenosu, a v prihodnosti bo tudi 5G uporaben za prenos govora. To je mogoče na samostojnih omrežjih (stand-alone) izvesti na dva načina, so pojasnili v Telemachu. Bodisi se naprava med klicem prestavi nazaj na omrežje 4G in uporabi VoLTE, kar je ekvivalent trenutni rešitvi, le generacijo više, bodisi se uporabi VoNR (Voice over New Radio) ali po domače tudi Vo5G. VoNR podpira širokopasovni kodek za prenos govora in hitro vzpostavitev zveze. Večina operaterjev tega še ni preizkušala, bodo pa tehnologijo v prihodnosti verjetno vpeljali.

Pri A1 so dejali, da bodo prve teste začeli izvajati leta 2025, v Telekomu Slovenije pa so dodali, da so prednosti še dodatna optimizacija, večja prepustnost in zmogljivost omrežja. Mobilne govorne storitve v 5G bodo neodvisne od 4G in tako ne bo več potreb po preklapljanju na nižjo generacijo (fall back).

Iz odgovorov in tehnične dokumentacije pa je moč razbrati rdečo nit. Nove tehnologije omogočajo višjo kakovost zvoka, večje hitrosti in so ob tem manj potratne. To je pravzaprav nujno, saj je frekvenčni spekter zelo omejena dobrina, zato je optimizacija nujna, včasih pa tudi izklapljanje starih tehnologij (npr. 3G). Novejše tehnologije zaradi manjše porabe energije tudi manj obremenjujejo okolje (»manj sevajo«), a to je že neka druga, izpeta zgodba, ki smo jo usvojili ob uvajanju 5G.