Vse o nVidia - Zeleni od zavisti

NVIDIA oziroma invidia je latinska beseda za zavist. Proizvajalec grafičnih čipov je ime izbral po tehtnem premisleku in skozi bogato zgodovino izkoriščal njegov pomen. Vseskozi se je zavedal svoje moči in tekmece spravljal ob živce. Vse povesta že logotip podjetja in uradna barva, ki je zelena. Če jo povežemo z nazivom podjetja, je jasno, na koga so merili trije prijatelji, ko so spočeli zgodbo, ki je spremenila razvoj računalništva v 21. stoletju.

Jen-Hsun Huang, predsednik uprave podjetja Nvidia, je bil med tremi prijatelji, ki so leta 1993 v zakotnem predelu Kalifornije zaslutili prihajajoči val razvoja grafike v računalniških igrah.

Leta 1993 so Chris Malachowsky, Curtis Priem in Jen-Hsun Huang v restavraciji v zakotnem delu San Joseja pili nezdrave količine kave in jedli omleto s klobaso, ko so dobili idejo, ki je spremenila razvoj računalništva v 21. stoletju. Postavili so temelje podjetju, ki je kasneje izdelovalo čipe za hitrejšo in bolj resnično grafiko v igrah. V tistem času tržišča s tovrstno strojno opremo ni bilo, a prijatelji so slutili, da prihaja val, ki bo spremenil vse. Malachovsky je njihovo videnje prihodnosti leta kasneje primerjal z deskarji, kjer ti v Kaliforniji dva dni po hudi nevihti na Japonskem čakajo na prihajajoči val. Ker vedo, da pride! Val, ki so ga neumorni pivci kave slutili, je bil obris trga ločenih grafičnih procesnih enot.

Prvi izdelek podjetja Nvidia, grafični pospeševalnik NV1, je v igralni konzoli Saturn uporabila SEGA.

S 40.000 dolarji začetnega kapitala so ustanovili podjetje z imenom NVIDIA, ki izhaja iz latinske besede invidia, kar pomeni zavist. Takoj so začeli razvijati prvi izdelek, grafično čipovje naslednje generacije, ki so ga ustrezno poimenovali NV1, kar sta kratici za angleški besedi Next Version. Razvoj je bil dolgotrajen, trajal je dve leti, a je uspešno »izpljunil« grafični čip, sposoben tako grafike 2D kot 3D, ki je za nameček imel vgrajeno še strojno opremo za procesiranje zvoka. NV1 je takoj pograbila SEGA in ga vgradila v igralno konzolo Saturn. Zaradi unikatne zasnove grafičnega pospeševalnika so razvijalci stežka delali igre zanj, ko pa je Microsoft izdal prvo različico programskega vmesnika Direct X, ki s poligonsko osnovo ni bil združljiv z NV1, je bila zagata še večja. Grafični čip NV1 je bil tržni neuspeh, vendar je sodelovanje Nvidie s Sego podjetje obdržalo nad gladino. Začeli so delati pri nasledniku grafičnega pospeševalnika NV2, a so zaradi nesoglasij s Sego, ki je v igralno konzolo vgradila tehnologijo PowerVR, projekt odpovedali.

Z Rivo TNT so se pri Nvidii lotili fanatičnega posodabljanja gonilnikov, s katerimi so nato redno izboljševali učinkovitost in združljivost svojih izdelkov.

Luč na koncu predora se je Nvidii posvetila leta 1997 z izdelkom NV3, bolj znanim kot Riva 128. S spremembo logike delovanja so olajšali razvoj iger, pisanih za grafični pospeševalnik, obenem pa na račun kakovosti slike povečali hitrost izrisovanja. Riva 128 in naprednejša varianta Riva 128ZX sta bila precej bolj uspešna grafična čipa od predhodnika, čeprav sta delovala na nižji frekvenci kot pospeševalniki največjega tekmeca, podjetja 3dfx. Pametno potezo so pri Nvidii naredili z grafično kartico Riva TNT, ki so jo večinoma izdelali v različici za podnožje PCI, čeprav se je že dobro uveljavil vmesnik AGP. Resnica je bila taka, da je bilo na trgu veliko več računalnikov zgolj s podporo PCI, zato so se raje posvetili njim. Kartica je bila zato precej cenejša od takratnega tekmeca Voodoo 2 podjetja 3dfx. Istočasno so pri Nvidii začeli fanatično posodabljati gonilnike in kartici na redni osnovi izboljševali tako učinkovitost kot združljivost s programskimi izdelki.

Nvidia je leta 1999 stopila še korak više, ko se je tehnološko in kadrovsko povezala s Silicon Graphicsom, legendo profesionalne grafike.

Uspeh grafične procesne enote GeForce 256 je prepričal Microsoft, da se je odločil za sodelovanje z Nvidio pri razvoju konzole Xbox, podjetje 3dfx pa vodil v dokončno kapitulacijo.

Zmagovalno bitko s podjetjem 3dfx Interactive in z njihovimi Voodooji predstavlja GeForce 256, ki so jo v času grafičnih pospeševalnikov in kartic pri Nvidii prvič pogumno označili za grafično procesno enoto ter ponudili nadmočno kakovost tridimenzionalnega izrisa. Uspeh je bil huronski in je pritegnil pozornost Microsofta, ki je potreboval grafično procesno enoto za igralno konzolo Xbox. Podjetji sta se sporazumeli in Nvidia je prejela 200 milijonov ameriških dolarjev predujma. Velikega rivalstva s podjetjem 3dfx je bilo nepreklicno konec, konec leta 2000 je Nvidia prevzela intelektualno lastnino nekdanjega tekmeca.

Microsoft s programskim vmesnikom DirectX od nekdaj močno vpliva na razmerje moči med proizvajalci grafičnih kartic.

Tržišče grafičnih procesorjev je bilo v novem stoletju že tako razvito, da ni trajalo dolgo, ko se je pojavila nova, močna konkurenca, tokrat v podobi kanadskega podjetja ATI. Ko je leta 2002 Microsoft izdal deveto revizijo programskega vmesnika DirectX z novo tehnologijo Pixel Shader 2.0, je ATI prehitel Nvidio in prvi izdal združljivo grafično kartico. Nvidia mu je sledila s serijo FX 5000, ki je Microsoftovo tehnologijo nadgradila tako dobro, da so izboljšave Pixel Shaderja 2.0A našle pot v tretjo različico tehnologije iz Redmonda. Leta 2004 so Nvidio povabili k razvoju grafično procesorske enote RSX za igralno konzolo Playstation 3 japonskega velikana Sony. Vpliv in Nvidijina denarnica sta se hitro večala. Po tekmecu 3dfx je Nvidia prevzela številna druga podjetja, med njimi Exluna, iReady, ULI Electronics in Hybrid Graphics. ATI se je tovrstnega napada ubranil na edini mogoč način, dušo je prodal večjemu od sebe in postal del proizvajalca procesorjev AMD. Obe podjetji sta s svojim ravnanjem onemogočali zdravo tekmovalnost na trgu, zato sta se leta 2006 znašli pod drobnogledom ameriške protimonopolne komisije. A zgodba o uspehu gre vseeno z nezmanjšano hitrostjo naprej.

Najbolj vroča veja umetne inteligence je strojno učenje, ki ga najbolj optimalno poganjajo ravno grafično procesne enote.

Nvidia danes uživa precejšen ugled, borzniki se nad njenimi delnicami slinijo kot še nikoli do zdaj. Čeprav je računalnik PC neverjetno trdoživ igričarski stroj in igranje z njim kljub priljubljenosti konzol še zdaleč ni zamrlo, večino navdušenja Nvidia žanje zaradi osredotočenosti na umetno inteligenco. V nekem trenutku se je izkazalo, da so grafični čipi, ki iz leta v leto bolje izrisujejo sovražnike iz vesolja in skorajda resnične eksplozije, nadvse primerni za najbolj vroče področje umetne inteligence – strojno učenje. To računalniku omogoča, da se med uporabo nenehno uči in napreduje, brez potrebe po dodatnem delu programerjev. Strojno učenje je zaslužno za nesluten razvoj računalniškega vida in prepoznavanja govora. Tehnološki velikani Google, Microsoft, Amazon in Facebook kupujejo na tone grafičnih čipov podjetja Nvidia, ki jih nato uporabljajo v gromozanskih podatkovnih središčih. Tehnologijo podjetja Nvidia uporabljajo v bolnišnicah, kjer odkriva anomalije na rentgenskih posnetkih, pri proizvodnji avtomobilov, ki se učijo voziti brez voznika, za prikaz navidezne resničnosti in drugod. Predsednik uprave podjetja Nvidia Huang priznava, da še nikoli v zgodovini niso imeli tako širokega tržišča.

Lani je Nvidia opravila svoj največji nakup, ko je za skoraj sedem milijard ameriških dolarjev pod okrilje vzela izraelsko-ameriškega proizvajalca zmogljivih računalnikov Mellanox, za katerega sta se med drugim zanimala tudi Intel in Microsoft. Očitno je grafični gigant v zadnjih letih zavohal kri in bo superzmogljive strežnike raje izdeloval sam, kot pa zanje prodajal zgolj procesno moč. Čeprav se podjetje od grafičnih čipov prek strežnikov usmerja proti podatkovnim središčem, iger bržkone ne bodo zanemarili. Združeni z Mellanoxom bi kaj hitro lahko ustvarili tisto, na kar igričarji čakajo že dolgo, tj. Netflixu podobno storitev pretočnega igranja iger, kjer na kakovost izkušnje ne bi vplivala moč lokalnega računala. Nekaj podobnega, kot je Google Stadia, a boljše. Če sodimo po preteklosti, veliko boljše!

Naročite se na Monitor!

Vabimo vas, da se naročite na klasično ali digitalno različico Monitorja.

Postopek je enostaven – zahteva le nekaj klikov, kreditno kartico ali Paypal. Ali pa elektronsko sporočilo na narocnine@mladina.si.

Hvala.