Vsebine v spletu po pošteni ceni
Američani v družabnih omrežjih vsi dajejo občutek, da gledajo Netflix, in glede na zadnje uporabniške številke je to najbrž res. Seveda je ta storitev regijsko omejena in v Sloveniji nedostopna. No, to je internet, nedostopnost je prilagodljiv pojem.
Za družine ima Netflix na voljo vmesnik, ki je prilagojen otrokom. No, na slovenske podnapise seveda ne morete računati. (Pa na slovensko sinhronizacijo tudi ne ;)
Netflix je svoje poslanstvo leta 1997 začel kot storitev, ki je ljudem na dom pošiljala plošče DVD s filmi, ki so si jih želeli izposoditi. Že takrat se je podjetje imenovalo Netflix in je z besedo »net« nakazovalo, kam želijo v prihodnosti. Tako so leta 1999 začeli s svojo naročninsko storitvijo, prek katere je bilo mogoče gledati kateregakoli od filmov iz njihove zbirke. Od skromnih začetkov so danes zrasli v podjetje, ki ima več kot trideset milijonov naročnikov in Netflix je kriv za zajeten delež prenosa podatkov po internetu.
Ko so v Netflixu začeli z digitalno knjižnico filmov, so se veliko ukvarjali s tem, ali bodo imeli svoje naprave, ki bodo omogočale gledanje filmov. Iz tega razloga so znotraj podjetja razvili črno škatlico, ki se je povezala le z Netflixom, a so jo tik pred začetkom prodaje opustili. Ta oddelek so uspešno ločili od podjetja in nastal je Roku, ki trenutno v ZDA vodi na trgu večpredstavnih podaljškov. Odločitev o opustitvi lastne škatlice je šef Netflixa Reed Hastings pojasnil tako, da je predstavil še ambicioznejši načrt. Ta je predvideval, da bo Netflix navzoč na vseh v internet povezanih napravah. Hastings je dobro vedel, da bi se bilo, če bi Netflix na trg poslal svoj predvajalnik, teže dogovoriti z drugimi, da jih spustijo zraven. Poteza se je obrestovala, saj je mogoče danes Netflix spremljati prek igralnih konzol, velike večine večpredstavnih podaljškov, na pametnih televizorjih in na praktično vsakem kosu zabavne elektronike, ki je povezan v splet.
Seveda je to vse res le za prebivalce ZDA in tistih nekaj evropskih držav, kjer je Netflix že navzoč. Na tem seznamu najdemo Dansko, Finsko, Irsko, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Anglijo. Ne, Slovenije na tem seznamu ni, a to še ne pomeni, da se Slovenci do Netflixa ne moremo dokopati.
S čim gledati
Osnovna tema tega vodnika je v Sloveniji pričarati tisto magijo, ki Američane že leta prepričuje, da je mesečna naročnina za Netflix obvezen strošek. To pomeni, da si lahko zamislimo ogled filma v dnevni sobi ali postelji, ne da bi morali na televizor priklapljati prenosnike ali od oddaljenega računalnika vleči kable HDMI. Poglavitna prednost Netflixa je, da je, ko si zaželimo filma ali nadaljevanke, ta oddaljena le nekaj pritiskov na daljinskem upravljalniku. Netflix je seveda mogoče gledati tudi na računalniku v brskalniku, saj se je vse skupaj tako začelo, vendar je ogled celotnega filma na prenosniku ali, bog ne daj, za mizo na računalniškem monitorju nekako preveč, no, računalniški.
Pri nas je naprav, ki imajo nameščen program za dostop do Netflixa, kar nekaj, tako da je zelo mogoče, da eno teh naprav že imate. Ena takih je Boxee Box, ki je na zadnjem preizkusu večpredstavnih podaljškov spet prejela zlati Monitor. Vendar velja omeniti, da se aplikacije, odkar je Boxee izgubil uradno podporo razvijalcev, obnašajo muhavo. To velja tudi za aplikacijo Netflix. Naslednja priljubljena taka škatla je Apple TV, ki Netflix podpira praktično od začetka. Potem so tu še sobne igralne konzole, kjer ne manjka niti priljubljeni Wii. Z njim se razume celo XBMC, ki je na našem koncu zelo priljubljen, saj je v Sloveniji veliko takih, ki na svoj televizor priklapljajo medijske računalnike – tako imenovane HTPCje. Zanje je na voljo XBMC vtičnik NetfliXBMC, ki omogoča tudi programiranje daljinskega upravljalnika tako, da se bo kar se da dobro razumel z Netflixovimi menuji. Morda še najlažji način, kako spraviti Netflix na svoj televizor, so mobilne naprave, saj iOS (iPhone, iPad) lahko prek storitve Airplay televizorju pošlje video iz Netflixove aplikacije. To je treba na iPad ali iPhone namestiti iz ameriškega računa iTunes. Na androidni strani je aplikacijo laže namestiti, saj je splet poln namestitvenih datotek .apk in Netflixova je tako priljubljena, da so na voljo najnovejše različice. Seveda je pri androidnih napravah težava sliko spraviti na televizor, saj je to brez (le v ZDA dobavljivega) vmesnika Chromecast teže. Mi smo Netflix preizkusili tudi tako, da smo tablico Transformer Prime prek kabla HDMI povezali s televizorjem, in težav ni bilo. Naprav, ki podpirajo Netflix, je torej malo morje, podjetje moramo le še prepričati, da smo Američani.
Bera filmov
Netflix je samostojno podjetje, ki se mora tako kot vsa druga boriti z lastniki avtorskih pravic filmov za predvajanje. Za uvrstitev filma v njihovo knjižnico so zaslužna dolgotrajna pogajanja z lastniki pravic in ob sklenitvi pogodbe se izmenjajo velikanske vsote denarja. V preteklosti je bilo na Netflixu veliko več izbire, oziroma je bilo v knjižnici veliko več novejših filmov. Takšno je bilo stanje do trenutka, ko so holywoodski studii in drugi lastniki pravic doumeli, da jim ogled filmov premalo navrže. Lastniki pravic so nehali podaljševati pogodbe in knjižnica filmov in nadaljevank se je začela krčiti. Toda Reed Hastings je imel odgovor na tako stanje in Netflix je lani začel producirati lastne nadaljevanke. Hiša iz kart in Oranžna je nova črna sta dve vrhunski nadaljevanki, ki jih televizijske postaje nikoli niso videle. Netflix je obe prvi sezoni izdal v kosu. To pomeni, da na novo nadaljevanje ni bilo treba čakati.
Netflix nam s kreditne kartice odtrga 8 dolarjev na mesec.
Vse našteto je tudi edini pravi način boja proti piratstvu, saj lahko brezplačnost torrentov premaga le sistem, ki je lagodnejši od kraje. Netflix se v tej smeri trudi na vso moč in na veliko področjih jim uspeva.
Netflix v Sloveniji
Na tej točki nastopijo spletne storitve, ki ponujajo naslove DNS, ki Netflix prepričajo, da ste iz Amerike. Storitev, ki to omogočajo, je več, a mi se bomo tokrat osredotočili le na unlocator.com. Razlog za izbiro točno te spletne stani je ta, da je še vedno v beta stanju in je zaenkrat še brezplačna. Netflix prvega meseca uporabe ne računa, tako da lahko storitev mesec dni preizkušate brezplačno in se nato odločite, ali je vredna vašega denarja.
Na spletni strani Unlocator.com si naredimo račun in se nato posvetimo množici navodil, kako prej omenjene naprave pripraviti do tega, da se bodo Netflixu predstavljale ameriško. Strežnike DNS, ki jih ponuja Unlocator, lahko vnesemo kar v usmerjevalnik in vsaka naprava, ki bo priklopljena v domače omrežje, bo postala »ameriška«. Vnose DNS lahko spremenimo tudi le na napravi, ki jo bomo uporabljali za gledanje Netflixa, a je to pač nekoliko manj univerzalna rešitev.
Ko smo enkrat Američani, oddeskamo na spletno stran netflix.com in tam ustvarimo račun. Za to potrebujemo naslov email in kreditno kartico (zanimivo, da deluje tudi slovenska). Kot smo omenili, bo prvi mesec brezplačen, nato pa vas bo vsak nadaljnji stal 8 dolarjev. K temu strošku bo treba prišteti še 5 dolarjev za Unlocator, saj bo taka mesečna naročnina, ko enkrat preide iz beta stanja. Dobrih deset evrov nas torej stane zajetna bera filmov in nadaljevank, ki jih lahko gledamo kadarkoli in so nam na voljo ob pritisku na gumb.
Za boljša priporočila izpolnimo anketo in Netflix naj bi potem izbiral filme po našem okusu.
Kako se je obneslo
V praksi na Monitorju z Netflixom nimamo težav, saj v navezi z Unlocatorjem deluje odlično. Kakovost slike je odvisna od hitrosti povezave v splet in za visoko ločljivost je potrebna vsaj 5-megabitna povezava. Pri treh megabitih bomo deležni kakovosti DVD, tisti z 12-megabitno povezavo pa lahko gledajo celo filme 3D. Mi smo Netflix preizkusili s škatlico Apple TV, Boxee Box, androidno tablico in telefonom Nexus 5. Na vseh napravah je vse delovalo brezhibno in na »torentanje« video vsebin smo za nekaj časa kar pozabili. Pri Netflixu je predvsem dobrodošlo to, da nam glede na filme, ki smo si jih sami izbrali, nenehno predlaga nove. Resda ta sistem ni zelo zanesljiv in nam bo predlagal tudi filme ali nadaljevanke, ki nam ne bodo všeč, a bomo zaradi priporočil pogledali tudi kaj, česar sami ne bi nikoli našli, oziroma se nam ne bi ljubilo torentati.
Edina hiba Netflixa je to, da ni novih filmov, saj jih studii ne spustijo iz rok, oziroma zanje zahtevajo previsoke vsote. Tako filmi prihajajo z eno- ali dveletno zamudo, pa tudi nadaljevankam ponavadi manjka aktualna sezona. Izjema je seveda Netflixova lastna produkcija in nadaljevanke, s katerimi imajo posebno pogodbo. Takšna so bila na primer Kriva pota (Breaking bad), ki jih je na Netflixu videlo skorajda toliko ljudi kot na televizijskem kanalu AMC.
Kdaj bo Netflix prišel v Slovenijo oziroma ali sploh, je nemogoče vedeti, tako da je danes edina možnost ogleda teh vsebin ob pomoči storitev, kot je Unlocator. V povezavi z obtelevizorsko napravo je tako mogoče v Sloveniji za ogled filmov prek spleta plačati pošteno ceno. Vsekakor bolj pošteno, kot igranje s torrenti, pa čeprav v osnovi še vedno nepošteno …