Vsiljena prekinitev navad

Kot vse kaže, bo leto 2020 v zgodovini računalništva zabeleženo kot velika anomalija. Pandemija je povsem premešala ponudbo in povpraševanje po računalniških izdelkih, kjer nobena izmed napovedi iz časov pred epidemijo ne velja več. Navade kupcev, pa naj gre za sledenje trendom, sezonske spremembe ali ciklične potrebe v poslovnem svetu, so bile prekinjene in vprašanje je, kdaj in v kolikšni meri se bodo vrnile v ustaljen tok dogodkov. Težko je govoriti o zmagovalcih in poražencih, saj se prav vse lahko povsem spremeni že čez nekaj mesecev.

Globalna epidemija je torej povzročila pretres, kakšnega v računalništvu še nismo videli. Zgodovina nas uči, da so tovrstni pretresi vedno sestavljeni iz več faz. V prvi so ljudje preprosto poskrbeli za nakup tistega, česar do zdaj niso potrebovali in so v trenutku ocenili kot ključno za življenje v samoizolaciji, ki bi lahko trajala več tednov ali mesecev. To velja tudi za podjetja, ki so morala poskrbeti, da so zaposleni, kjer je bilo to mogoče, lahko delali od doma.

Tu je predvsem zanimivo, da so ljudje kupovali tisto, kar so potrebovali, in ne tistega, kar so želeli. IDC in Gartner poročata, da se je prodaja osebnih računalnikov, tako namiznih kot prenosnih, povečala nekje med 8 in 14 odstotki, odvisno od metode meritve. Pač zato, ker za resnično delo ali učenje potrebujemo napravo s primerno velikim zaslonom in tipkovnico. Toliko o tem, kaj je v letu 2020 resnično potrebno.

Skoraj sočasno so izmerili, da se je drastično zmanjšalo povpraševanje po pametnih telefonih, čeprav bi se komu lahko zdelo, da bo prej obratno. Dejstvo je, da je večina ljudi ugotovila, da je njihov obstoječi telefon za krizne čase povsem dovolj, jim pa manjka računalnik, ki so ga velikokrat imeli zgolj v službi ali šoli. Gartner trdi, da se je prodaja pametnih telefonov zmanjšala za 20 odstotkov, IDC je še bolj pesimističen in navaja upad v višini 25 odstotkov.

Kaj pa tablice, ki so nekje na pol poti med telefoni in osebnimi računalniki? Podobno kot telefoni so tudi tu zabeležili velik zdrs. Toda vse kaže, da tu vzrok ni toliko pomanjkanje povpraševanja, temveč sestavnih delov. Zaradi zaustavitve proizvodnje na Kitajskem je bila dobava zdesetkana. Na tem področju pa se je izredno okrepila prodaja hibridov, tablic s tipkovnicami, ki jih lahko uporabljamo kot računalnik.

Dobre komunikacije, videokonferenčne rešitve in orodja za skupinsko sodelovanje bodo najbrž imeli dolgotrajni vpliv.

Dosedanje raziskave so pokazale tudi nekaj drugih zanimivosti. Več kot očitno je, da je epidemija spremenila tudi povpraševanje po različnih cenovnih razredih. Ob opozorilu, da nihče natančno ne ve, kakšne so bile dejanske zaloge ob nastopu krize, je videti, da so krajši konec tu potegnile premijske znamke, v prvi vrsti Apple, ki je zabeležil večji upad prodaje, kot so ga drugod.

Kako pa je na drugih področjih informacijske tehnologije? Na področju tiskalnikov, kjer bi težko govorili o trendnih izdelkih, je kriza menda prispevala »le« k 7,5-odstotnemu upadu. To je manj, kot bi morda lahko pričakovali pri tovrstnih napravah. Zmagovalci so bili izdelki za domačo rabo, medtem ko je prodaja izdelkov za pisarniško rabo, pričakovano, strmoglavila. Ob tem je prišlo tudi do velikega obračuna med znamkami. HP je kot vodilni na trgu zabeležil 17,4-odstotni zdrs. Največja zmagovalca sta bila Epson (pozitivna ničla) in zlasti Brother, kjer jim je uspelo prodajo povečati za 9,6 odstotka.

Zanimivo, da so se med epidemijo zelo dobro prodajale pametne ure, zlasti pa slušalke. Celoten segment naprav, ki jih lahko nadenemo, je menda zrasel za 29,7 odstotka. Če ni povsem jasno, zakaj so ljudje rabili pametne ure, si lahko predstavljamo, da so slušalke postale nepogrešljiv dodatek tako za video konference kot tisti del zasebnosti v domačem okolju, ki si ga je bilo treba marsikje dobesedno izboriti.

Kljub vsemu, kar se je dogajalo spomladi in se v dobršni meri še zdaj v računalniški industriji, pa to še ne pomeni, da se je trg trajno spremenil. Analitiki večinoma menijo, da bomo po prvotnem pretresu prešli v drugo fazo, kjer bo izpad povpraševanja še bolj občuten, kot smo ga bili vajeni do zdaj. Oba omenjena napovedujeta, da se bo letošnje leto končalo močno v rdečih številkah. Prodaja računalniških naprav in telefonov naj bi se na letni ravni zmanjšala kar za 14 odstotkov. Pri telefonih še nekoliko bolj, kar bo povsod neslaven rekord.

Toda tudi analitiki ne znajo izračunati in preveriti prav vsega. Nihče, denimo, ne zna oceniti, koliko so posamezniki in podjetja dejansko dojeli, kaj resnično potrebujejo, in predvsem, kaj je dobro imeti, če se epidemija ponovi. Dobre komunikacije, videokonferenčne rešitve in orodja za skupinsko sodelovanje bodo najbrž imeli dolgotrajni vpliv. Menda pa bo leto 2021 rekordno, v pozitivnem smislu. Sploh če bomo bolje pripravljeni.