WiMax je mrtev!

Proizvajalci opreme in telekomunikacijski operaterji že vrsto let napovedujejo, da smo tik pred novo revolucijo - brezžičnimi širokopasovnimi povezavami WiMax. Toda preboja ni od nikoder. Tako kot že večkrat v preteklosti tehnologije, ki zamujajo, ponavadi utonejo v pozabo. Zlasti, ko se hkrati pojavijo še novejše in tehnično popolnejše alternative.

O tehnologiji WiMax smo v Monitorju prvič pisali že davnega leta 2003. V časih, ko so bila omrežja Wi-Fi, kaj šele hitre mobilne podatkovne povezave, še redkost, se je WiMax zdel naravnost fantastična tehnologija. Spomnimo se - povezave s hitrostjo blizu ožičenim omrežnim povezavam, in to na razdaljah, ki se merijo v kilometrih (recimo demonstracija v Las Vegasu, kjer so z eno postajo pokrili vse mesto in celo dobršen del bližnje puščave). Tehnologija, ki je uživala širok krog podpore (na čelu z Intelom) in je bila razmeroma hitro ratificirana kot standard IEEE.

Toda do končnih uporabnikov ni in ni prišla. Pogosto smo brali in še vedno beremo o najrazličnejših pilotskih projektih, tudi v Sloveniji, ki nekako ostajajo samemu sebi namen. Spomnimo se trditev telekomunikacijskih operaterjev, ki so obljubljali da bodo prav s to tehnologijo prinesli internet na ruralna območja, tja, kamor ni ekonomsko upravičeno vleči (novih) kablov. Od vsega tega je ostala samo črka na papirju in nekaj opreme, ki sameva. Težko je verjeti, da bi se v časih recesije spremenilo kaj na bolje.

Med vsemi praznimi obljubami se mi zdi najbolj čudno (milo rečeno) ravnanje samega Intela, ki je že vrsto let napovedoval, da bo v "prihodnji različici" sistemskih naborov za prenosnike vgradil tudi podporo WiMaxu. Pa se ni in ni hotelo zgoditi. Od podjetja, ki je glavni pobudnik tehnologije, bi pričakovali ravno nasprotno. Z močjo in svojim položajem bi zlahka uveljavili novo smer, ki bi ji drugi najbrž morali slediti. Zgodbo o (neizpolnjenih) obljubah so tolikokrat ponovili, da jim bomo težko verjeli, tudi če se bo WiMax končno vendarle "zgodil".

Vse skupaj daje misliti, da je z WiMaxom nekaj hudo narobe, da vsi na svetu tako mečkajo. Ali so težave tehnične narave? Znano je, da WiMax ima težave z visoko porabo energije (prenosniki, telefoni!), tudi izplen hitrosti prenosa ni vselej tak, kot je oglaševano (ni vsako mesto Las Vegas), še zlasti, kadar povezave niso ozko usmerjene. To potrjujejo tudi dosežene hitrosti pri domačih projektih, ki so, grobo rečeno, primerljive s tistimi, ki jih že dosegajo boljši mobilni telefoni (HSDPA/HSUPA).

Čudno, kajti trg za hitre brezžične povezave čedalje bolj raste. Veliko injekcijo so mu dali mobilni telefoni, ki postajajo vse bolj internetni terminali, večpredstavne vsebine pa enostavno zahtevajo hitrejše povezave. Krajevna omrežja Wi-Fi so sicer lepa iniciativa, toda tehnologija enostavno ni narejena za ta namen. Zagotovo ne, kar se tiče dometa, hitrosti, varnosti/avtentikacije, kakovosti storitev (QoS).

Če bi prebirali samo en del zgodb, povezanih z WiMaxom, recimo temu iz virov tistih, ki so blizu interesnemu združenju WiMax forum, je vse v najlepšem redu in prav leto 2009 bo tisto, ki bo dokončno potrdilo to, kar so delali zadnjih pet, morda celo deset let. Trenutno naj bi bilo po vsem svetu okoli sto operaterjev, ki nameravajo letos predstaviti storitve WiMax. V družbi ABI Research so šli celo tako daleč, da napovedujejo neverjetno rast v rangu 4500 % (!!!). Ja, lahko je napisati take odstotke, ko je začetno stanje bolj ali manj blizu 0.

Ne, za resnično sliko je treba prebrati tudi drugje. Recimo novico, da se je Nokia, še vedno daleč največji ponudnik mobilnih telefonov, tako rekoč odpovedala WiMaxu na račun nove tehnologije LTE (Long-Term Evolution). Vsi bodoči telefoni bodo imeli to tehnologijo, prva omrežja pa lahko pričakujemo že leta 2010. Tisto, kar je v preteklosti Nokia napovedala, je za razliko od Intela praviloma tudi izpolnila. LTE ima pred WiMaxom tudi precej tehničnih prednosti. Kot prvo, je za telekomunikacijske operaterje bolj naravna pot (zlasti, če bodo to diktirali sami telefoni) kot WiMax. Drugič, doslej dosežene hitrosti so za razred višje kot pri WiMaxu. Inženirji družbe Fujitsu se nedavno v Sapporu vzpostavili pilot, ki omogoča prenos podatkov s hitrostjo 120 Mb/s, teoretično bi lahko šli celo do 240 Mb/s. Domet je vsaj 5 km, 30 km z razumno prepustnostjo in tja do 100 km s še uporabno hitrostjo prenosa. Temu se reče brezžični širokopasovni dostop!

Na koncu bodo eno ključnih besed imeli seveda operaterji, ti pa nimajo lahkih odločitev. Tako v primeru WiMaxa kot LTE morajo povsem prenoviti lastna radijska omrežja in nadgradnja z zdajšnjih GSM/UMTS ni mogoča. To je seveda drago početje, dosedanje investicije pa je treba amortizirati. Najbrž je to razlog, da so vsi nam znani projekti v Sloveniji na področju WiMaxa zamrli ali pa so v takem stanju, da vsaj dajejo tak vtis. Zanimivo je tudi razmišljanje operaterjev, kje vidijo priložnost. Javno navajajo, da se s takimi tehnologijami "lahko" preseže omejitve dostopa na podeželju, v praksi pa vse novosti najprej trpajo v ozka mesta jedra, še bolj specifično v Ljubljano. Zakaj pa ni nekdo za pilot postavil, denimo, povezave tam nekam v Rovte?

Glede na trenutne gospodarske razmere je še najbolj realna možnost, da se ne bo zgodilo prav nič. Vsaj ne v letošnjem, najverjetneje pa tudi ne v naslednjem letu. Vse visoko leteče in lepo zveneče izjave bodo ostale zgolj optimistične želje minulih časov. Škoda. Morda pa se bodo le zganili v EU, lokalnih vladah in ocenili, da je hiter internetni podatkovni dostop res eden tistih ključnih pogojev za vnovično rast, inovacije, nove priložnosti. Vse tisto, kar si ta hip vsi tako želimo. Nikjer ne piše, da bi morala biti "javna dela" povezana zgolj s cestami, predori, gradnjo stanovanj. Zakaj pa ne bi bila izgradnja brezžičnega širokopasovnega omrežja?

Če bodo gospodarske razmere vsaj približno vzdržne, se nam torej obeta nova bitka za prevlado standardov. Zopet se bo dogajala stara zgodba, ko bodo nekateri telefoni združljivi z enim, drugi z drugim standardom. Redkeje z obema, kar pa bo podražilo opremo in povečalo porabo (energije). Do neke mere je to normalno, celo prav, toda povejte to tistim, ki so investirali v kasete Betamax, pa nedavno nosilce HD-DVD. Izognemo se lahko le tako, da en standard hitro prevlada nad drugim. In s tem se vračamo k naslovu tega mnenja.

"Nokia, še vedno daleč največji ponudnik mobilnih telefonov, se je tako rekoč odpovedala WiMaxu na račun nove tehnologije LTE."