xDSL brez Telekoma

Podjetje T2 je med internetnimi odvisneži v Sloveniji gotovo eno najbolj omenjanih v zadnjem času. Obljublja namreč, da bo do uporabnika po telefonskih paricah (žicah) speljalo nekajkrat širše "pipe", kot dosedanji ponudniki ADSL, in to za enako ali celo manj denarja. Uporabniške zahtevke so začeli zbirati 1. oktobra, vendar so bili prvi uporabniki dejansko priklopljeni šele sredi novembra. Med njimi smo bili tudi mi.

Dolgotrajnost postopka je po eni strani krivda Telekoma, ki si za odgovor na povpraševanje in za sam priklop vzame do približno en mesec, po drugi strani pa verjetno tudi T2, ki se enostavno utaplja v začetnem navalu uporabnikov. Telefonska številka njihove centrale je namreč vedno (VEDNO) zasedena, pa tudi s številko za tehnično pomoč ni dosti bolje. Na odgovore po elektronski pošti pa lahko tako ali tako kar pozabite.

Postopek bo še dolgotrajnejši za vse tiste, ki so se odločili za skupen razvezan dostop, kar pomeni, da so želeli ohraniti Telekomovo telefonijo. Telekom je namreč vse take zahtevke zavrnil, češ da nima tehničnih možnosti za to. Konkretno je treba vsem takim naročnikom na strani centrale zagotoviti razcepnik ISDN (PSTN)/VDSL, saj Telekom zaenkrat premore le take, ki "obvladajo" ADSL. Zaplet je hud in se vanj tu ne bomo spuščali, povejmo pa, da ima Telekom po pogodbi 6 mesecev časa, da to uredi, po neuradnih informacijah pa naj bi se to zgodilo v treh mesecih. Do takrat bodo uporabniki s takimi željami žal na suhem...

Ob razvezanem priklopu vam Telekom odnese ISDN NT in razcepnik. Ostane le še gola telefonska žica.

Hitri internet...

Kakorkoli že, priklop prek razvezane lokalne zanke, ki smo si ga omislili sami, je kar zanimiv - najprej se prikaže Telekomov monter in pobere vse, kar je njihovega (v našem primeru ISDN TA in razcepnik) in SiOLovega (modem ADSL, omrežno stikalo in škatlico Amino, ki ki jo rabi SiOL TV). Ostane le gola žica, ki jo zapolnijo monterji T2 (teoretično naj bi to uredili pred Telekomom, vendar se to pri nas ni zgodilo). In sicer z modemom VDSL (mimogrede, njegov dobavitelj je slovenski Smartcom, ki je z izdelki istega korejskega podjetja T2 založil tudi z DSLAMi), iz katerega gre omrežni kabel v poseben razcepnik (t. i. media gateway), od tam naprej pa en kabel v računalnik (ali usmerjevalnik, če ga imamo), drugi pa v novo "škatlico" za televizijo.

V računalnik (ali usmerjevalnik) le še vpišemo, da želimo avtomatsko privzeti naslov IP (DHCP), in če gre vse po sreči, internetna povezava steče. Mi smo naročili nespremenljivo številko IP, zato smo jo morali vpisati v omrežno kartico (pravzaprav smo to postorili kar v našem obstoječem usmerjevalniku), po tem pa je povezava takoj stekla. Omeniti moramo vesele obraze monterjev, ki so zatrdili, da imamo srečo, saj pri večini strank (vsaj tistih, ki jih je obdelala ta ekipa) ni bilo tako in je bilo treba naknadno reševati določene zaplete s Telekomom (omenjani so bili celo odklopljeni telefonski kabli na telefonski omarici bloka). Toda to so že govorice, posvetimo se raje dejstvom. V našem primeru je bil to zaplet, ki je nastal čez dva dni, sredi dneva, ko je povezava v internet enostavno nehala delovati (televizija pa je delovala) in so jo tehniki T2 (na njihovi strani) rešili šele enkrat pozno ponoči ali celo zgodaj zjutraj.

... in njegova upočasnitev

Začetno navdušenje nad doseženimi hitrostmi (naročili smo paket 10 Mb/s skozi 2 Mb/s) je bilo popolno - dejansko smo lahko s polno hitrostjo 10 Mb/s prenašali gigantske Microsoftove popravke (kar naenkrat se niso več zdeli gigantski), prek VPNja iz službenih strežnikov prenašali cele CD slike ISO v slabih 15 minutah in še kaj. Navdušenje je nekoliko splahnelo, ko smo ugotovili, da je 2 Mb/s v drugo smer dejansko videti kot 700 Kb/s. V najboljšem primeru. Včasih je bila ta vrednost tudi še veliko nižja in še več, sčasoma se je tudi hitrost 10 Mb/s občasno zelo znižala. Pogovor s tehnikom na strani T2 je razkril, da so na naši telefonski parici motnje, ki povzročajo, da se naš modem sicer vedno sinhronizira na 15 Mb/s (10 Mb + 5 Mb za televizijo) v smeri proti nam, v nasprotni smeri pa tu in tam tudi samo na 64 Kb/s! Tako nizka hitrost seveda pomeni tudi omejitev prenosa k sebi, saj prenosni protokoli enostavno nimajo več dovoljšnje pasovne širine za povratne podatke. Tehniki so nekoliko optimizirali priklopni profil in tako začasno malce omilili težave, vendar dokončne rešitve enostavno niso imeli. Nadzora nad kakovostjo parice nimajo, Telekom pa se s tem tudi ne ukvarja in je v pogodbi s T2 tudi ne zagotavlja. Motnje na parici so lahko tudi posledica prenapetostnih zaščit, ki naj bi jih Telekom še vedno imel na paricah in ki naj bi povzročale motnje. Tako zatrjuje T2, Telekom pa pravi, da ni res. APEK Telekomu nalaga, naj zaščite vseeno odstrani, Telekom pravi, da jih ne bo, APEK spet pravi, da jih mora, itd., itd., itd... (več v tokratnem uvodniku). Skratka, uporabnik bo tu, kot kaže, potegnil kratko.

Mimogrede, naša napoved v novembrski številki (članek Do 8 megabitov in naprej) se je izkazala za pravilno - naš ubogi stari usmerjevalnik Level One je enostavno sopel pod bremenom desetmegabitnih internetnih prenosov (z dvomegabitnim ADSL ni imel težav). Prenos je redno prekinjal (za sekundo), po nekaj minutah mučenja pa je ponavadi kar dokončno izdihnil (pomaga izklop iz električnega omrežja). Nakup novega, novejšega, boljšega usmerjevalnika je bil tako nujen.

Kakšne so cene drugod?

Čisto iz radovednosti smo se sprehodili po spletu in pobrskali kakšna so kaj mesečne naročnine xDSL pri sosedih.

Hrvaška:

T-com (ki je v nemški lasti) in nekaj njegovih partnerjev:

2048/256 Kb/s - 668 kun oz. 22.451 tolarjev, cenejši paketi imajo omejitev mesečnega prometa.

Avstrija:

Telekom AONSpeed:

2048/384 Kb/s - 55 EUR oz. 13.200 tolarjev, cenejši paketi imajo omejitev mesečnega prometa.

Nemčija:

T-Online: 2048/192 Kb/s - 20 EUR za priključek in 10 EUR za ponudnika interneta oz. skupaj 7200 tolarjev.

1&1 DSL: 6016/576 Kb/s - 17 EUR za priključek in 17 EUR za ponudnika interneta oz. skupaj 8160 tolarjev.

Televizija

Kot (zdaj že nekdanji) uporabniki SiOL TV smo od televizijskega paketa pričakovali veliko. Vsaj zaenkrat se izkaže, da preveč. Televizijska škatlica je precej šibkejša od SiOLovega Amina, kar se pokaže pri počasnejšem preklapljanju programov (to traja od 2 pa tudi do 7 sekund) in slabem uporabniškem vmesniku. Ta ne omogoča preurejanja vrstnega reda programov ali njihovega sestavljanja v skupine. Šifra za odklep zaščitenih (erotičnih) programov je predefinirana (zanjo moramo poklicati T2) in je ne moremo spremeniti... Tudi na daljincu je večina funkcijskih tipk še nezasedena. Med njimi smo pogrešali zlasti tipko, ki se v Oknih glasi "Alt-TAB", s katero bi skočili nazaj na prejšnji program. Nenazadnje škatlica občasno tudi zmrzne in jo je treba izklopiti iz elektrike.

Da je storitev še v povojih, kaže tudi to, da je od obljubljenih 120 programov trenutno na seznamu le 105, pa še od teh jih kar nekaj ne deluje. No, spomnimo se, da je imel SiOL v začetku enake težave.

Pogovor s T2 je razkril, da se težav zavedajo, zato bodo v kratkem vse televizijske napravice pri uporabnikih zamenjali z Amini, ki danes veljajo za najboljše na trgu (nekaterim novim uporabnikom ga nameščajo že "iz prve"). Zakaj tega niso storili že na začetku, je seveda zanimivo vprašanje... Zagotavljajo tudi, da imajo za vseh 120 programov že sklenjene pogodbe, le operacionalizirati jih še morajo (to pa da ni odvisno samo od njih). Tudi kakovost prikaza nekaterih programov (POP TV, Kanal A) bodo izboljšali, ko se bodo s ponudniki dogovorili za neposreden prenos (zdaj jih "vlečejo" kar z navadno anteno).

Telefonija

Naročili smo tudi telefonijo, zato smo lahko svoj analogni telefon priklopili kar neposredno v razcepnik. Če smo se odločili za telefon VoIP, ga enako vklopimo v razcepnik, le da prek omrežnega kabla. Še več, obdržali bi lahko tudi telefon ISDN in ga na razcepnik priklopili prek posebnega prilagojevalnika, ki ga "časti" T2. Pri prvem telefonu se lahko odločamo o teh treh možnostih in to zastonj. Pri drugem moramo seveda računati na doplačilo.

Kaj več je o telefoniji pravzaprav težko povedati. Razen da ima telefon VoIP občasno tudi težave in se ne more priklopiti na strežnik... Kadar pa deluje, deluje dobro in ceneje od Telekomove telefonije. Še več, celo klici v Telekomovo omrežje so cenejši kot v okviru Telekomovega omrežja. Klici med uporabniki T-2 so zastonj, tako kot smo pri ponudnikih telefonije VoIP že vajeni.

Tehnična pomoč

Ta članek vendarle govori o storitvi, zato se ne moremo izogniti morda najpomembnejšemu delu le-te - tehnični pomoči, ki je je deležen uporabnik. Če začnemo na koncu: ko se uporabnik dokoplje do pravega človeka, ki se na stvar spozna, je zelo dobra. Tehniki so hitri, operativni in svoj posel zelo obvladajo. In če je treba, delajo tudi ponoči, kot smo se prepričali. Težava je le v tem, da sedijo za dvema obrambnima zidovoma - prvi je stalno zasedena telefonska centrala, drugi pa operaterji, ki so uporabni le za osnovne nasvete, kot je "poskusite vtipkati ipconfig /release". Pri tem nasvetu vztrajajo tudi, ko jim poskušate razložiti, da imate nespremenljivo številko IP in da ta ukaz v tem primeru ne deluje oz. sploh ni smiseln. Tudi obljube o tem, da vas bo tehnik poklical nazaj, največkrat ne držijo. Rešitev ob morebitnih težavah, kot smo jih imeli mi, je le neposredna telefonska številka do tehnikov. Dobili smo jo takrat, ko so tehniki dejansko "poklicali nazaj", kot so nam obljubljali operaterji. In smo si njihovo številko hitro zapisali za morebitne kasnejše hude čase ...

Prepoceni?

Naj povzamemo zgoraj zapisano. Za internet hitrosti 10/2 Mb/s, televizijo in telefon bomo na mesec plačevali 14.000 tolarjev, DDV vštet. Na SiOLu smo doslej plačevali 13.000 tolarjev, še dodatnih 3500 tolarjev pa Telekomu za ISDN. Hitrost interneta je bila petkrat (!) nižja - 2 Mb/s skozi 384 Kb/s. Razlika je očitna.

Očitno pa je tudi, da ima trenutno T2 velike težave s Telekomom, navalom uporabnikov, pa tudi sam s sabo. Zato storitev nikakor ni taka, kot bi si želeli, pa čeprav je teoretično petkrat cenejša (oz. hitrejša) od konkurence (v praksi se naš paket trenutno obnaša kot 6-10 Mb/s skozi 256 Kb/s). Direktor T2 zagotavlja, da so težave zgolj začasne in jih rešujejo. Odzivnost naj bi se izboljšala, televizija poboljšala, nesporazume s Telekomom pa rešujejo s pritožbami nadzornemu organu, APEK.

Bomo videli. Prvi uporabniki imajo po naših izkušnjah vedno nekaj težav in bi se morali tega zavedati, ko podpisujejo pogodbo (mi smo se), pozneje pa se stvari vendarle iznihajo in umirijo. Upamo, da se bodo tudi v tem primeru.

Tik pred zaključkom redakcije: zadnjih 24 ur smo brez povezave, saj se modem noče več sinhronizirati. Čakamo na njegovo zamenjavo...