Youtube simfonija

Pred šestimi leti maja je Youtube začel nabirati prve beta preizkuševalce, novembra 2005 pa je ta danes največji ponudnik video storitev tudi uradno začel ponujati prostor za deljenje video vsebin. Prvi objavljeni video je bil dolg 19 sekund.

Že julija 2006 je vodstvo Youtuba objavilo, da uporabniki vsak dan naložijo več kot 65.000 videov in si ogledajo 100 milijonov videov na dan. Današnja statistika prav fascinira: več kot dve milijardi pregledanih video zapisov na dan, 24 ur videa se na Youtube naloži vsako minuto, povprečen uporabnik preživi na spletišču vsaj 15 minut na dan. Če povzamem bombastično statistiko, ki mi jo je uspelo dobiti v spletu: v 60 dneh se na Youtube naloži več gradiva, kot so ga sproducirale tri največje ameriške tv mreže v zadnjih šestdesetih letih. Pri takšni količini si že težko zamislimo, da česa ne bi našli.

Ena izmed bolje zastopanih kategorij video posnetkov je glasba, in to je logično, saj predstavlja pomembnejši del našega življenja. Youtube je v zadnjih letih naredil veliko tehnoloških korakov. Med njimi prehod na visoko ločljivost, pa podporo HTML5. Predvsem zaradi trde konkurence na ameriškem trgu so se odločili tudi za plačljivo distribucijo tv nadaljevank, leta 2009 pa so celo prenašali koncert U2.

Youtube prinaša tudi neslutene možnosti sodelovanja, ki bi si jih pred medmrežno ero težko predstavljali. Že leta 2008 je prišla pobuda po ustanovitvi Youtube simfoničnega orkestra, ki je, kot pravijo, združitev klasične glasbe in najnovejših tehnologij. Avdicija za nastop z orkestrom namreč ne poteka v živo, pred žirijo. Glasbeniki, ki bi si želeli nastopiti, dobijo gradivo oziroma obvezno delo, ki ga morajo naštudirati in izvesti - pred lastno kamero, ga nato objaviti, kje pa drugje kot na Youtubu, nato pa strokovnjaki pregledajo prijavljena dela in izberejo najboljše kandidate, ki so vredni nastopanja v živo.

20. marca letos so se zbrali že drugič in v znameniti Sydneyjski operi odigrali več kot dveurni program. Skladatelj Mason Bates je prav za ta dogodek napisal skladbo, ki je omogočala solistom (in glasbenikom po vsem svetu), da so pokazali svojo veščino improvizacije. Youtube Symphony Orchestra pa seveda ni edini primer sodelovanja glasbenikov. Malce pobrskajte, pa boste videli, da kar precej glasbenikov sodeluje. Nekdo posname en inštrument, drug dosname svojega ... in končni rezultat je lahko zelo prepričljiva in kakovostna glasba, ki bi bila zagotovo vredna širše medijske pozornosti.

Youtube torej spreminja način, kako se glasba ustvarja in konzumira. Glasbeniki, pa sploh ni nujno, da so mladi, uporabljajo izvirne načine, kako ustvariti umetniške presežke. Naj navedem zgled. Ewan Dobson je odličen kanadski kitarist, ki prav zaradi Youtube predstavitve doživlja razcvet priljubljenosti. Njegov komad Time 2 si je od začetka decembra 2010 ogledalo že več kot 3,5 milijona uporabnikov. Če malce raziščemo, pridemo do možnosti "video responses", kjer navadno najdemo "odgovore" drugih izvajalcev. In med video odzivi na prej omenjeno skladbo najdemo bobnarja z uporabniškim imenom DrumsZackDrums, katerega video odgovor, v katerem je dosnel bobnarsko podlago za izvirni Time 2, si je v nekaj več kot dveh mesecih ogledalo že 126 tisoč uporabnikov. Zack Bevelacqua je perspektiven bobnar iz ZDA, ki živi v naši deželici.

Ko mi je pripovedoval o fenomenu okrog njegovega "coverja" Dobsonove skladbe, ni mogel mimo presenečenja, kako hitro se je stvar odvila. Že prvi dan se je nabralo nekaj več kot 4 tisoč ogledov, nato pa prvi veliki skok (11.000 ogledov), ko se je pojavil na povezanih vsebinah na izvirni skladbi. Joemonster.org je poljski spletni medij, za katerega nihče noče priznati, da ga bere, a vsi vedo, o čem v njem pišejo. Na tem "satirično-provokatorskem" spletišču je nekdo že dan kasneje objavil povezavo do Zackove izvedbe. V nekaj urah se je nabralo za več kot 40 tisoč ogledov in Poljaki so ga sprejeli kot svojega junaka. Prav neverjetno! Prepričan sem, da je podobnih zgodb na največji "tubi" zagotovo veliko in upam lahko, da jih opazijo tudi razni agentje, ki iščejo talente.

Tudi moj način brskanja za glasbo se je v zadnjih letih prav zaradi Youtuba precej spremenil. Odkrivam nove inštrumente, nove skupine, številne različne izvedbe popevk, ki jih posnamejo profesionalni in amaterski glasbeniki, za katere prvič slišim. Pobrskajte za svojimi najljubšimi popevkami in v iskalni pojem dodajte še "cover", kar naj bi označevalo, da gre za predelavo, dodelavo originala ali samo izvedbo znane skladbe na lasten način. Vedno me preseneti množica ljudi, ki se posname in objavi. Nekateri med njimi so pravi biseri, drugi pa se smešijo, spet tretji briljirajo tudi s kakovostjo video produkcije. Boljše coverje dobite tudi na blogu youtubecovers.blogspot.com.

Kaj kmalu pride človek do sklepa, da je marsikatera "amaterska" izvedba precej boljša in bolj doživeta od znanega izvirnika. Smrtniki navadno samo nimamo dovolj velikega marketinškega aparata, da bi nas lahko povsod potiskal naprej. Kako lahko pri promociji pomaga Youtube (žal) kaže tudi primer pocukranega najstnika Justina Biebra, ki vedno bolj odvzema soj luči glasbenikom z velikanskimi marketinškimi proračuni.

A tudi na strani potrošnikov se dogajajo premiki. Mladina, najbrž zaradi lagodnosti, ne išče več piratske glasbe na torrent spletiščih, marveč uporablja enostavnejše "audio ripperje", ki iz videov na Youtubu in podobnih dverih izluščijo avdio sled in jo zapišejo v MP3 format, primeren za predvajalnike. Na Youtubu se tako ali tako dobi vse.

Youtube spreminja način, kako se glasba ustvarja in konzumira. Glasbeniki, pa sploh ni nujno, da so mladi, uporabljajo izvirne načine, kako ustvariti umetniške presežke.