Z bičem po lamini zadnjici

Winamp je bil eden tistih tehnoloških prebojev, ki so v 90. letih prejšnjega stoletja spremenili način, kako ljudje poslušajo glasbo. Večplatformski medijski predvajalnik je bil ključen del revolucije MP3, ki je spremenila glasbeno industrijo in omogočila enostavno deljenje ter predvajanje digitalne glasbe. Winamp je postal priljubljen zaradi svoje preprostosti, močnih možnosti prilagajanja in bogatega nabora funkcij, ki so uporabnikom omogočile, da so predvajalnik prilagodile svojemu okusu.

Ameriški programer Justin Frankel je leta 1997 razvil glasbeni predvajalnik Winamp, ki je hitro postal sinonim za poslušanje digitalne glasbe.

Justin Frankel, rojen leta 1978, je ameriški računalniški programer, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval razvoj digitalne glasbe. Njegova največja prepoznavnost izhaja iz ustvarjanja predvajalnika datotek MP3 Winamp, ki je konec 90. let postal sinonim za poslušanje digitalne glasbe. Winamp je uporabnikom omogočil enostavno predvajanje prenesenih datotek MP3 na osebnih računalnikih, kar je revolucioniralo način, kako so ljudje dostopali do glasbe. Poleg tega je Frankel znan tudi po izumu omrežja Gnutella, ki je omogočilo peer-to-peer (vsak z vsakim) izmenjavo datotek in postavilo temelje sodobnim storitvam za deljenje datotek.

Franklova kariera se je začela, ko je leta 1997 opustil študij in se vrnil v Arizono. Winamp je nastal aprila 1997 kot projekt Nullsofta, podjetja, ki sta ga ustanovila Justin Frankel in Dmitry Boldyrev. Njegovo ime izhaja iz knjižnice AMP MP3, ki je bila prvotno napisana za operacijski sistem Unix. Pred Winampom je Frankel z ekipo že razvil DOSAmp, predvajalnik MP3 za DOS, vendar je bil šele Winamp tisti, ki je množično osvojil publiko. Prva različica Winampa, izdana leta 1997, je bila zelo osnovna, vendar se je kmalu razvila. Različica 0.92, izdana maja 1997 kot brezplačna programska oprema, je prinesla več funkcionalnosti, vključno s klasičnim Winampovim vmesnikom, ki ga je sestavljal standardni okenski okvir z menijsko vrstico in značilnimi zelenimi lučkami. Različica 1.0, izdana junija istega leta, je še bolj definirala klasični videz Winampa, saj je vključila grafični izenačevalnik, urejevalnik predvajalnih seznamov in enostavni frekvenčni analizator.

Predvajalnik Winamp je vidnejšo prepoznavnost doživel, ko je z operacijskega sistema MS DOS prešel na Windows.

V drugi polovici 90. let je ekipa Winampa nadaljevala razvoj in izdajala pomembne posodobitve, kot sta bili različici 1.4 in 1.5, ki sta prinesli izboljšave v uporabniškem vmesniku ter osciloskop, ki je prikazoval valovno obliko trenutno predvajane skladbe. Z dodajanjem pretakanja HTTP so omogočili poslušanje spletnih radijskih postaj, kar je močno razširilo funkcionalnost Winampa. Pri razvoju Winampa je sodeloval tudi Tom Pepper, s katerim so pri Winampu ustvarili tehnologijo SHOUTcast, ki je običajnim uporabnikom z dostopom do interneta omogočila, da so lahko oddajali svoje glasbene programe v živo prek spleta. Omeniti je treba tudi Advanced Visualization Studio (AVS), s katerim so omogočili uporabnikom, da so ustvarjali lastne vizualizacije glasbe v realnem času, kar je še povečalo priljubljenost programa Winamp. Leta 1998 je Nullsoft postal uradno registrirano podjetje, Winamp pa je začel prinašati finančne uspehe. Predvajalnik je postal sinonim za predvajanje datotek MP3, saj je bil eden najbolj izpopolnjenih predvajalnikov MP3 na trgu.

Winamp 3 je sprožil negodovanje uporabnikov, ker ni podpiral vtičnikov in preoblek, narejenih za prejšnjo različico predvajalnika.

Kljub uspehu ni šlo vse gladko. Leta 1999 je podjetje PlayMedia vložilo tožbo proti Nullsoftu, saj je trdilo, da Winamp krši njihove patente, povezane z dekodiranjem datotek MP3. Sodišče je izdalo odredbo proti Nullsoftu, vendar je bila tožba kmalu rešena zunaj sodišča, ko je Nullsoft licenciral dekoder ISO, ki ga je razvilo podjetje Fraunhofer Gesellschaft. Kmalu zatem je AOL junija 1999 kupil Nullsoft za 80 milijonov ameriških dolarjev. Winamp je še naprej rasel in do junija 2000 dosegel več kot 25 milijonov registriranih uporabnikov, kar je bil izjemen uspeh za takratno obdobje. Čeprav je užival veliko priljubljenost, uporabniki vseh sprememb niso dobro sprejeli. Leta 2002 je bila izdana nova različica, imenovana Winamp3, ki je popolnoma prenovila kodo in uvedla medijsko knjižnico, vendar pa je odstranitev podpore za stare vtičnike in preobleke (angl. skin) razočarala mnoge uporabnike, ki so novo programsko opremo ocenili kot prenapihnjeno. Zaradi tega so mnogi še naprej raje uporabljali starejšo različico Winamp 2.

Po letu 2000 je Winamp postal vodilni predvajalnik glasbenih datotek in neposredno tekmoval celo z Applovim programom iTunes. Ob izidu različice Winamp 5 leta 2003, ki je združila najboljše lastnosti predhodnih različic dve in tri, se je predvajalnik še bolj utrdil na trgu, predvsem zaradi ponovno uvedene podpore za tisoče obstoječih preoblek in vtičnikov iz različice dve. Kljub izjemnemu začetku pa so se za Winamp sčasoma začele kopičiti težave. Kasnejše različice predvajalnika so začele vključevati vse več oglasne programske opreme (ad-ware), kar je zmotilo številne uporabnike, negodovanju katerih so se priključili tudi ustvarjalci programa. Frankel, ki je po tem, ko je Winamp prevzelo podjetje AOL, ostal v njem, je spisal vtičnik in ta je blokiral oglase, ki jih je AOL vgradil v aplikacijo. Namesto oglasov so uporabniki videli bele kvadrate, ob predvajanju glasbe prek Winampa pa so se ti spremenili v vizualizacijo, ki je sledila ritmu glasbe. Kar naredi zgodbo še bolj drzno, je dejstvo, da je Frankel vtičnik AIMazing objavil na skriti strani, ki je gostovala na strežnikih AOL. Franklova poteza je bila tehnična potegavščina in subtilen protest proti naraščajoči komercializaciji programske opreme, še posebej njegovega novega delodajalca AOL.

Zadnji žebelj v krsto priljubljenosti Winampa je bila ukinjena podpora za zapisovanje cedejev in kodiranje, ki je bilo na voljo samo še v plačljivi različici Winamp Pro. To je odvrnilo številne uporabnike, ki niso bili pripravljeni plačati za funkcije, ki so bile prej brezplačne. Sčasoma je Winamp postajal tudi vse bolj zahteven v smislu pomnilnika in prostora na disku, kar je prispevalo k vzponu lahkotnejših alternativ, kot je predvajalnik VLC. Priljubljenost Winampa je začela upadati, kar je privedlo do najave AOL leta 2013, da bodo ukinili spletno stran Winamp.com. Kljub tej napovedi pa se to ni zgodilo, saj je belgijska družba Radionomy leta 2014 kupila blagovno znamko Winamp in napovedala ponovni razvoj, vendar ji nikoli ni uspelo ponovno doseči nekdanje slave, saj je glasbeni trg prešel na storitve pretočnega predvajanja.

Na dan 24. septembra 2024 je Winamp izpolnil svojo napoved in objavil izvorno kodo, orodja za izdelavo ter povezane knjižnice za aplikacijo na operacijskem sistemu Windows. Z njimi so lahko razvijalci prispevali popravke napak in nove funkcije. Projekt je pritegnil precej pozornosti razvijalske skupnosti, GitHub repozitorij Winampa je v manj kot 24 urah prejel več kot 2.500 zvezdic in 600 razvejitev. Mnogi ljubitelji nostalgije in razvijalci so objavo kode označili kot priložnost za oživitev kultnega programa in njegovo prilagoditev sodobnim potrebam. Kljub navdušenju je bila koda umaknjena, kar je povzročilo precejšnje razočaranje v skupnosti. Odstranitev kode je sledila kritikam pogojev licence, ki so bili precej omejujoči in niso popolnoma ustrezali pričakovanjem odprtokodne skupnosti. Poleg tega so bile odkrite mogoče kršitve odprtokodnih standardov, saj je bila nenamerno vključena tudi lastniška koda tretjih oseb, kar je ustvarilo dodatne pravne težave. Čeprav so lastniki kode kasneje dovolili, da skupnost ustvarja svoje različice izvorne kode, je bilo očitno, da niso pričakovali tako močnega odziva javnosti.

Lama je postala maskota predvajalnika Winamp po šaljivem uvodu v program.

Kljub težavam je Winamp postal nepogrešljiv del zgodovine digitalne glasbe. Njegova prilagodljivost, enostavna uporaba in odzivnost na potrebe uporabnikov so bile lastnosti, ki so ga ločile od drugih predvajalnikov tistega časa. Čeprav je pozneje izgubil priljubljenost zaradi novih platform in pretočnih storitev (iTunes, Spotify), ostaja Winamp sinonim za zlate čase digitalne glasbe in MP3. Danes Winamp živi v spominu mnogih uporabnikov kot pionir obdobja, ko smo prvič množično začeli poslušati digitalno glasbo na svojih računalnikih in uživali v znamenitem sloganu, ki nas je pozdravil ob zagonu programa: Winamp, It Really Whips the Llama’s Ass.