Z brskalnikom do pisarne

Spletne storitve, ki ponujajo razne aplikacije, kakršnih smo bili še do nedavna vajeni "le" v obliki programov, ki jih poganjamo na krajevnem računalniku, so se v zadnjem času razširile kot gobe po dežju. Spet smo pregledali nekaj takih, ki poizkušajo konkurirati najbolj znanim pisarniškim paketom in so v zadnjem času močno napredovale.

Ob izidu operacijskega sistema Windows Vista je marsikdo napovedal, da naj bi bila to zadnja izdaja tega operacijskega sistema, kot ga poznamo danes. Prihodnost naj bi bila v spletnih aplikacijah, ki bodo nadomestile vse programe, ki jih za zdaj še poganjamo krajevno na svojih računalnikih. Posledično uporabniki ne bomo več potrebovali zmogljivih delovnih postaj, temveč le sorazmerno šibke terminale, ki bodo znali vzpostaviti povezavo do interneta in pognati spletni brskalnik. Za vse drugo (poganjanje aplikacij, shranjevanje podatkov ...) naj bi bili zadolženi zmogljivi strežniki ponudnikov raznih storitev. Tak pristop bi za običajnega uporabnika, ki uporablja splet, elektronsko pošto in občasno ustvari kak dokument, prinesel kar nekaj prednosti. Ker za terminale ne bomo potrebovali najzmogljivejše strojne opreme, bodo manjši, lažji, bolj avtonomni in seveda predvsem cenejši. Uporabniku se prav tako ne bo treba ukvarjati z morebitnimi scenariji izgube podatkov ali razpokami v sistemu varnosti, ki bi jih prinesla s seboj velika količina krajevno nameščene programske opreme.

Ker naj bi šel v prihodnosti razvoj v to smer, se že danes pojavljajo razne storitve. Med njimi naletimo tako na take, ki so že zelo zmogljive in lahko skoraj popolnoma nadomestijo svoje "starejše" konkurente, pa tudi take, ki se zdijo le zelo slab poizkus ali celo neslana šala.

Google documents

Google documents

Kje: docs.google.com, www.google.com/apps/.

Cena: Brezplačno.

Za: Lahko uporabljamo svojo domeno, veliko funkcij, dobra podpora.

Proti: Nekoliko težav pri uvozu naprednejših dokumentov MS Office ali OpenDocument.

Verjetno bo ob omembi spletnih pisarniških paketov vsakdo najprej pomislil na Google, ki ga nekateri omenjajo kot bodočega največjega nasprotnika Microsoftu. Prav s spletno naravnanostjo svojih storitev naj bi namreč kmalu lahko zelo ogrozil monopol, ki ga ima slednji na področju osebnega računalništva.

Uporabniški vmesnik Google docs, ki uporablja poljuben logotip podjetja.

Njihov spletni programski paket je brezplačno na voljo vsem, ki pri njih registrirajo svoj račun. Skupaj z njihovim sistemom za elektronsko pošto, koledarjem in personaliziranimi stranmi predstavlja zaokroženo celoto storitev, ki jih ponujajo končnim uporabnikom. Sama pisarna omogoča delo z besedilnimi dokumenti, preglednicami, prosojnicami in vprašalniki. Prav tako lahko uvažamo dokumente, shranjene v Microsoftovih ali OpenDocument formatih. Zelo zanimiva je tudi možnost neposrednega uvoza priponk elektronskih sporočil, ki deluje enostavno in hitro. Uvoz je navadno kar uspešen, a se pogosto zgodi, da uvoženi dokumenti niso videti točno tako, kot bi si želeli. Dokumente lahko delimo z drugimi uporabniki, objavljamo v spletu, jih vključimo v svoj spletni dnevnik ipd.

V dokumente lahko vstavljamo slike in komentarje, iz podatkov v preglednicah generiramo diagrame, ustvarjamo tabele ter dodajamo glave in noge dokumentov. Na voljo imamo torej večino najbolj uporabljanih in vsekakor zaželenih funkcij, ki naj bi jih omogočal osnovni pisarniški paket.

Zanimiva možnost, ki jo ne zasledimo pri nobenem drugem ponudniku, so vprašalniki. Te lahko v okviru Google documents ustvarimo hitro in enostavno. Sistem nam nato posreduje kodo HTML, s katero vprašalnik vključimo v poljubno spletno stran, podatki, ki jih v vprašalnik vnesejo uporabniki, pa se zbirajo v preglednici, ki jo sistem sam ustvari med našimi dokumenti. Podatke nato enostavno izvozimo in obdelujemo v poljubni zbirki podatkov, rišemo grafe ipd.

V okviru celotnega paketa nam je na voljo tudi sistem za upravljanje koledarjev. Podobno kot dokumente lahko tudi slednje delimo z drugimi uporabniki. Po želji nas nekoliko pred nastopom določenega vnosa v koledar sistem opozori nanj z elektronskim sporočilom ali celo z brezplačnim sporočilom SMS.

Posebnost, ki jo šolam in neprofitnim organizacijam brezplačno ponuja Google, so tudi t. i. Google Apps. Gre za paket, ki ponuja vse storitve, ki jih imamo na voljo kot uporabnik njihovega računa, le da jih uporabljamo pod svojo domeno. Tako naši elektronski naslovi ne bodo imeli značilne pripone "@gmail.com", temveč kar domeno naše organizacije ali podjetja, in v spletni uporabniški vmesnik vključili svoj logotip.

Googlova ponudba resda še ne nadomesti popolnoma pisarniških paketov, a bo marsikomu popolnoma zadostovala, saj, roko na srce, večina uporabnikov manjkajočih funkcij niti ne zna uporabljati.

Zoho

Zoho

Kje: www.zoho.com.

Cena: Osnovna ponudba brezplačna.

Za: Učinkovit uporabniški vmesnik, dobra podpora poslovanju podjetij, dober uvoz.

Proti: Skoraj nič.

Zoho je v začetku marca ponudil prenovljeno različico svoje storitve, ki sliši na ime Zoho 2.0. V novi izdaji so namenili največji poudarek izboljšavam uporabniškega vmesnika, ki je pregleden, hiter in enostaven. Ravno uporabniški vmesnik je tudi tisto področje, kjer je Zoho po našem mnenju nekoliko pred konkurenco. Izboljšav so bili deležni tudi drugi deli aplikacije. Uvoz dokumentov je še dodatno izboljšan in prav tako korak pred konkurenco. Uvažamo lahko tako dokumente v MS Office kot tudi v formatu OpenDocument.

Prenovljen uporabniški vmesnik storitve Zoho Writer 2.0.

Registriranim uporabnikom ponuja brezplačno uporabo elektronske pošte, koledarja, urejevalnika besedil, preglednic, prosojnic, sistema wiki ipd. Nabor aplikacij je res pester in bo zadovoljil tudi zahtevnejše uporabnike. Za podjetja (in proti plačilu) so na voljo tudi aplikacije za projektno vodenje, upravljanje odnosov s strankami, izdajanje računov, sklicevanje sestankov ipd.

Funkcije v paketu pisarniških aplikacij so precej podobne tistim, ki jih ponuja Google. Na voljo imamo tudi aplikacijo za shranjevanje internetnih povezav in beležnico, v katero lahko shranimo svoje zabeležke in jim pripnemo najrazličnejše dokumente. V sistem Zoho lahko shranjujemo poljubne datoteke, do katerih imamo nato dostop iz vsakega računalnika, ki je povezan v internet. Za te namene nam je na voljo 1 GB prostora.

Očitno je Zoho bolj osredotočen na poslovne uporabnike, to je razvidno iz nabora funkcij, ki jih prinaša. Zoho bodo z veseljem uporabila manjša podjetja, ki si želijo enostavnega, zanesljivega in poceni sistema, ki jim bo zagotovil vse potrebne storitve. To bo (predvsem plačljivi del) sistem Zoho opravil več kot dobro.

ThinkFree

ThinkFree

Kje: www.thinkfree.com.

Cena: Osnovna ponudba brezplačna.

Za: Tako spletna kot krajevna različica, neodvisno od platforme, sinhronizacija.

Proti: Počasen uporabniški vmesnik, ne podpira formatov OpenDocument.

ThinkFree je v primerjavi z drugimi spletnimi sorodniki poseben predvsem zaradi paketa pisarniških programov, ki jih lahko uporabljamo v spletu ali kot programe, ki se izvajajo krajevno. Ker je za njihovo izvedbo uporabljena java, lahko teoretično tečejo v vseh operacijskih sistemih, za katere je na voljo virtualni stroj zanjo. Prav tako je praktično ista programska oprema uporabljena v spletni inačici urejevalnikov, le da tam teče kot Java Applet znotraj brskalnika. Tak pristop prinese veliko enotnost in razširljivost sistema.

Urejevalnik ThinkFree je napisan v javi, zato ga lahko poganjamo kot spletni program, ali pa kot kot samostojen program na računalniku.

Tudi ThinkFree ponuja podobne funkcije kot njegova predhodnika. Uvažanje dokumentov deluje podobno kot pri sistemu Zoho, le da podpira samo formate MS Office. Poleg programov za urejevanje besedil, preglednic in prosojnic je njegova posebnost predvsem v sinhronizaciji krajevnih datotek z arhivom v spletu. Ta nam omogoča, da bomo imeli vedno na vseh računalnikih najnovejše različice svojih datotek, ki bodo hkrati varno spravljene v strežniku in kjerkoli dosegljive prek spleta. Za te namene imamo tudi v strežnikih, s katerimi upravlja ThinkFree, na voljo do 1 GB prostora.

Spletni vmesnik storitve ThinkFree.

Uporabniški vmesniki aplikacij sistema ThinkFree so na voljo v sedmih jezikih in načrtovan je v želji po čim večji podobnosti s programi iz paketa MS Office. S tem naj bi predvsem uporabnikom olajšali prehod.

Poleg pisarniškega paketa ponujajo tudi t. i. Workspace. Gre za nekakšen paket za podporo vodenju v delovnih skupinah. Znotraj njega lahko ustvarjamo projekte, jim dodeljujemo opravila, tem pripenjamo dokumente in človeške vire. Stvar je sicer zanimiva, a je na tem področju Zoho vsekakor boljši.

Ajax13

Ajax13

Kje: us.ajax13.com/en/.

Cena: Brezplačno.

Za: Spletno namizje ajaxWindows.

Proti: Špartanski in počasen uporabniški vmesnik, slabe zmogljivosti.

Ajax13 ponuja spletna orodja za urejevanje besedil, risanje, obdelovanje preglednic, pripravo prosojnic in predvajanje glasbe. Vse aplikacije imajo zelo enostaven uporabniški vmesnik in sorazmerno malo funkcionalnosti. Uvoz dokumentov deluje tako slabo, da je praktično neuporaben. Ponujajo pa spletno sinhronizacijo krajevnih datotek, stikov in drugih uporabniških podatkov.

Enostaven spletni urejevalnik besedil storitve Ajax13.

Spletno namizje ajaxWindows.

Edina posebnost, ki je zanimiva, so t. i. ajaxWindows. Gre za spletno aplikacijo, ki želi simulirati namizje osebnega računalnika. Znotraj namizja imamo že nameščene vse njihove pisarniške aplikacije in omogočen dostop do svojih datotek v njihovih strežnikih. Žal je aplikacija precej počasna in zato samo omejeno uporabna.

Žal je ponudba sistema Ajax13 v primerjavi s konkurenco precej slaba in se bodo uporabniki raje odločali za kakega drugega ponudnika. Zamisel o spletnem namizju je sicer dokaj zanimiva, a žal ni izvedena dovolj dobro, da bi bila uporabna.

OpenGoo

OpenGoo

Kje: www.opengoo.org.

Cena: Odprta koda.

Za: Zanimiv koncept, možna namestitev v lastnem strežniku.

Proti: Ni uvoza MS Office in formatov OpenDocument.

Pri OpenGoo ne gre za spletno storitev, temveč za spletno aplikacijo, ki jo namestimo v lastnem strežniku. OpenGoo je napisan v jeziku PHP 5.0 in je izdan pod odprtokodno licenco. To v praksi pomeni, da moramo postaviti spletni strežnik (npr. Apache), ki podpira poganjanje skript, napisanih v omenjenem jeziku. Postavitev takega strežnika je za večino običajnih uporabnikov prevelik zalogaj, zato bodo OpenGoo uporabljale predvsem organizacije in podjetja, v katerih bo za namestitev sistema poskrbel IT oddelek.

Uporabniški vmesnik aplikacije OpenGoo.

Ponuja nam aplikacije za upravljanje elektronske pošte, stikov, koledarja in opravil. Temu so dodali še enostaven urejevalnik besedil, prosojnic in beležnico. Uvoza dokumentov v najbolj razširjenih formatih ne omogoča, svoje dokumente pa shranjuje kar v obliki HTML. Čeprav dokumentov ne zna uvoziti, jih lahko naložimo in delimo z drugimi uporabniki. Razvijalci obljubljajo, da bodo poleg urejevalnika besedil in prosojnic kmalu ponudili tudi program za prosojnice.

Aplikacija, ki je na voljo v osmih jezikih, bo prišla prav predvsem manjšim podjetjem, ki bodo želela imeti spletni program za elektronsko pošto in sistem za shranjevanje in izmenjavo najrazličnejših datotek. Žal pisarniški del OpenGooja še ni dorasel resnejši uporabi, saj bi za to moral omogočati uvoz dokumentov, shranjenih v vsaj enem od najbolj razširjenih formatov.

***

Spletnih pisarniških paketov je kar nekaj, a žal le nekateri dosežejo stopnjo osnovne uporabnosti. Google documents, Zoho in ThinkFree načeloma za običajnega uporabnika povsem zadostujejo, medtem ko so drugi uporabni bolj za šalo kot zares. Spletne storitve najrazličnejših vrst in oblik se bodo v prihodnosti gotovo še razvijale in izboljševale, s tem pa bodo imeli uporabniki še večjo izbiro. Ne nazadnje je to tudi eden od poglavitnih ciljev, saj bi s tem razbili monopolni položaj, ki trenutno vlada na trgu. To pa je samo voda na mlin uporabnikov ...