Z druge strani zavese
V septembrski številki Monitorja smo poiskali po našem mnenju sto najboljših brezplačnih programov za računalnike z operacijskim sistemom Windows. Ker so v zadnjih letih pri nas na mize uporabnikov zajadrali tudi računalniki z logotipom obgrizenega jabolka, se spodobi, da podoben pregled naredimo tudi zanje. Torej, brez posebnega pompa vam predstavljamo 55 najboljših brezplačnih programov za Mac OS X.
Urejevalniki besedil
Eno osnovnih opravil, za katere uporabljamo računalnik, je pisanje besedil. Za razliko od pecejev na Macih ne kraljuje Microsoftov Office, vsaj ne v taki meri kot na pecejih. Nekateri uporabljajo Applov plačljivi paket iWork s priljubljenim urejevalnikom besedil Pages, zato je prav presenetljivo, koliko dobrih brezplačnih takih programov je na voljo za Mace.
1. TextEdit
Eden izmed programov, s katerim se na Macu sreča praktično vsak uporabnik, je v Mac OS X vgrajeni TextEdit. V osnovi gre za enostavno beležnico, ki pa ji ni tuje (resda osnovno) oblikovanje besedila. Za povrh prepozna Microsoftova zapisa doc in docx, v katerih lahko besedilo tudi shranjuje. Žal ne omogoča urejanja več dokumentov v enem oknu z zavihki.
2. TextWrangler
www.barebones.com/products/textwrangler
Precej zmogljivejše orodje za delo z besedilnimi datotekami je TextWrangler. Izdeluje ga podjetje Bare Bones Software, znano po programu BBEdit, še enem (a ne brezplačnem) urejevalniku običajnih in hiperbesedil (HTML). TextWrangler je nadvse primerno orodje predvsem za programerje, ki pogrešajo dober program za pisanje izvirne kode. Pozna namreč lepo število programskih jezikov, za katere omogoča obarvanje sintakse. Žal ne omogoča urejanja v šestnajstiškem (heksadecimalnem) zapisu, lahko pa si v tem zapisu vsebino poljubne datoteke ogledamo.
TextWrangler je zelo zmogljiv urejevalnik neoblikovanih besedil.
3. Smultron
Tudi Smultron je do programerjev prijazen urejevalnik besedil. Je odprtokodni program - njegov ustvarjalec, Peter Borg, pa ga je leta 2009 nehal razvijati. Kljub temu je Smultron zmogljiv program, ki ga lahko samo priporočamo. Hkrati imamo lahko odprtih več datotek in se med njimi enostavno sprehajamo. Smultron zna obarvati skladnjo v še več programskih jezikih kot TextWrangler.
4. Editra
Še en "programerski" urejevalnik besedil je Editra. Ponaša se s podobnimi zmogljivostmi kot TextWrangler ali Smultron, delo z več dokumenti hkrati omogočajo zavihki. Zanimiva možnost je generiranje ustrezne kode v zapisih html, LaTeX (le kdo ga še uporablja?) in bogatem besedilu (rich text) iz golega besedila. Program ima neprijetnega hrošča - okno za nastavljanje pisav se prikaže le za hip in spet izgine.
5. 0xED
To, kar smo pogrešali pri zgoraj omenjenih urejevalnikih, omogoča program z nekoliko geekovskim imenom, 0xED. Pravzaprav je odpiranje, urejanje in shranjevanje poljubnih datotek v heksadecimalnem zapisu vse, kar ta program počne. Omogoča sicer delo z vtičniki, a jih skoraj ni na voljo. Po datoteki lahko iščemo tako heksadecimalni kot tudi besedilni niz. Pri datotekah, ki so sestavljene iz dveh delov (data in resource fork), lahko spreminjamo oba dela datoteke.
6. HexEdit
Tudi HexEdit je, kot pove že ime, program za odpiranje in urejanje poljubnih datotek v šestnajstiškem zapisu. Njegov videz je nekoliko zastarel. Omenjamo ga zato, ker omogoča primerjavo dveh datotek v šestnajstiškem zapisu in zamenjavo enega niza z drugim, pri čemer je niz lahko v šestnajstiškem zapisu ali v zapisu ASCII.
7. AbiWord
AbiWord razvijajo za več okolij, le da se je pri ustvarjanju različice za Mac OS X nekoliko zataknilo in nove različice ni na spregled že tri leta. Vmesniku se pozna, da je iz nekega drugega časa, a to uporabnikov, ki potrebujejo rezultate, ne lišpa, ne bi smelo motiti. Program namreč omogoča čisto solidno oblikovanje besedila. Poleg svojega zapisa zna AbiWord dokumente shranjevati še v Microsoftovem, OpenDoc in nekaterih drugih zapisih.
8. OpenOffice
Skupnost programerjev, združena okoli projekta OpenOffice, je šele pred kratkim objavila polnokrvno različico za Mac OS X. Prejšnje so delovale le v grafičnem okolju X11. Danes pa za ustvarjanje bogatih besedil, preglednic in predstavitev, ki jih lahko odpirajo tudi uporabniki PCjev, na Macih ne potrebujemo več Microsoftovega Officea in ne X11. Za nameček OpenOffice omogoča tudi delo z zbirkami podatkov, kjer je Office za Mac OS X brez moči.
9. NeoOffice
NeoOffice je na javi zasnovana izpeljanka odprte pisarne, ki je bila za Mac OS X na voljo precej pred paketom OpenOffice. Zdaj med njima skoraj ni razlik. Oba paketa omogočata ustvarjanje besedil, preglednic, predstavitev, vektorskih risb in zbirk podatkov. NeoOffice omogoča tudi odpiranje dokumentov pdf, ki jim lahko dodajamo slike ali tabele in jih shranjujemo.
10. Bean
Bean je urejevalnik oblikovanih besedil z modernim uporabniškim vmesnikom. Odpira lahko bogata besedila (rich text), Wordove datoteke in spletne arhive brskalnika Safari. Najbolje se znajde v lastnem zapisu (.bean), ki ga lahko izvozi v zapise html, pdf in doc (tudi s slikami).
Bean zmore oblikovati tudi zapletenejša besedila.
11. Skim
sourceforge.net/projects/skim-app/
Skim je namenjen za podčrtovanje besedila in vstavljanje opomb, navadnega besedila, prostoročnih beležk ter enostavnih likov v datoteke PDF. A vse, kar lahko postorimo s Skimom, zna v najnovejši različici Mac OS X SnowLeopard že vgrajeni program Preview.
Spletni brskalniki in prenašanje datotek
Safari je med lastniki Macov najbolj razširjen program za brskanje po spletu, še zdaleč pa ni edini. Kar nekaj je takih, ki so vredni, da jih preizkusimo.
12. OmniWeb
Podjetje Omni Group izdeluje brskalnik OmniWeb, ki je bil do nedavna plačljiv, a so uvideli, da v konkurenci brezplačnih programov skoraj nihče ni pripravljen plačati zanj. OmniWeb omogoča svojevrstno sprehajanje po zavihkih. Za vsako spletišče, ki ga obiščemo, lahko določimo posebne nastavitve prikaza, varnosti, prikazovanja reklam in shranjevanja datotek.
OmniWeb na zanimiv in uporaben način prikaže zavihke.
13. Firefox
Gre nedvomno za najbolj priljubljen brskalnik na svetu in največji uspeh odprtokodne skupnosti. Mozilla Foundation dokaj sprotno izdaja različice Firefoxa tudi za okolje Mac OS X. Deluje večina vtičnikov, o kakovosti brskalnika pa, vsaj nam pri Monitorju, dovolj jasno priča to, da je Firefox edini brskalnik za Mace, v katerem brez težav uporabljamo spletno bančništvo.
14. Opera
Tudi Opera je bila, tako kot OmniWeb, v preteklosti plačljiva, a je bila konkurenca brezplačnih brskalnikov prehuda. Program predstavlja dostojno alternativo trem v Mac OS X precej bolj razširjenim brskalnikom. Predvsem nam je všeč, ker vsebuje že vgrajena odjemalca za elektronsko pošto in za prenašanje datotek prek omrežja bittorrent.
15. Flock
Flock je brskalnik, zasnovan na Firefoxu. Posebej primeren je za zasvojence z družabnimi omrežji in spletišči, ki omogočajo deljenje videoposnetkov in fotografij. Omogoča namreč hiter dostop in lažje delo z omrežji Facebook, MySpace, Twitter, spletišči YouTube, Flickr in spletno pošto Gmail, AOL in Yahoo. V stranskem predalu (sidebar) so na voljo orodja za hitro in učinkovito izrabljanje vseh možnosti, ki jih omogočajo družabna omrežja.
Flock je neprekosljiv pri obvladovanju družabnih omrežij.
16. Xtorrent
Xtorrent je, kot pove že ime, odjemalec za priljubljene "torrente". V program je vključen tudi iskalnik, s katerim torrente iščemo. Po želji vklapljamo in izklapljamo posamezne iskalnike ter dodajamo nove. Na voljo je tudi plačljiva različica (Pro), ki omogoča večje število hkratnih povezav in s tem večje hitrosti prenosa.
17. Transmission
Transmission je še en lahki odjemalec za omrežja, po katerih se pretakajo torrenti. Poleg različice za Mac OS X je na voljo še za najrazličnejše distribucije Linuxa, OpenBSD, NetBSD in za Solaris, najdemo pa ga tudi v naprednih omrežnih diskih, kot sta ReadyNAS in MyBook. Za datoteke, ki bi jih radi delili z drugimi, lahko ustvarimo ustrezne datoteke .torrent in jih pretočimo v izbrane sledilce (trackerje). Za razliko od Xtorrenta Transmission ni omejen pri številu hkratnih povezav.
18. Cyberduck
Cyberduck je odprtokodni odjemalec in brskalnik za strežnike FTP, SFTP, WebDAV, CloudFiles in Amazon S3. Je delo enega programerja, Davida Cucherja iz Švice. Krajevne strežnike FTP in SFTP lahko Cyberduck poišče sam z Applovo tehnologijo Bonjour. Strežnike lahko shranjujemo z zaznamki, za vsak strežnik pa shranimo posebne nastavitve.
Elektronska pošta
Apple je v Mac OS X vgradil Mail, odličen odjemalec elektronske pošte, ki se razume celo s strežniki Exchange. A tudi tisti, ki ne marajo Applove rešitve, lahko izbirajo med zmogljivimi brezplačnimi programi.
19. Thunderbird
O poštnem odjemalcu iz Mozilline garaže, Thunderbirdu, ni treba izgubljati besed. Nekateri ga ne marajo, ker ima težave z zelo velikimi poštnimi predali. O tem težko sodimo, ker naši poštni predali ne presegajo velikosti enega gigabajta. Pri nastavljanju strežnikov Gmail (POP3 ali IMAP) in Applovega MobileMe se nam ni treba mučiti, saj namThunderbird pomaga s pravimi nastavitvami strežnikov.
20. Eudora
Eudora je poštni odjemalec za Mace s častitljivo zgodovino. Pred nekaj leti so jo začeli prenavljati in ji postavili nove temelje na odprtokodni osnovi. Zato ne preseneča, da je zelo podobna Thunderbirdu. Žal razume poštni strežnik Gmail le kot IMAP strežnik. To pomeni, da si sporočil z Gmaila ne moremo lokalno shraniti, če bi si to iz kateregakoli razloga želeli.
21. GNUMail
collaboration-world.com/gnumail
GNUmail je lahki odjemalec elektronske pošte, ki se razume s strežniki POP in IMAP. Presenetljivo ne razume sporočil v zapisu html. Uvoziti zna poštne predale iz Microsoftovega Entouragea in standardne Unixove poštne predale mbox. Pri ustvarjanju poštnih računov za strežnike Gmail in Applov MobileMe uporabniku ne ponudi nobene pomoči.
Predvajalniki videa in glasbe
Maci so bili zmeraj sinonim za večpredstavno najnaprednejše računalnike. Odlični programski paket iLife za delo s fotografijami, glasbo in videom je priložen vsakemu novemu Macu. V spletu pa najdemo morje programov, s katerimi bo Mac še bolje zadovoljeval naše potrebe.
22. VLC Player
VLC Player je eden najbolj znanih predvajalnikov zvočnih in video posnetkov, ki je priljubljen tako med uporabniki PCjev kot Macov. Če smo naleteli na filmček, zakodiran v manj znanem kodeku, ali na glasbo z glasbenega DVDja, bomo dali priložnost VLC Playerju, da se izkaže. In zelo verjetno ne bomo razočarani. Uporaben je tudi kot predvajalnik plošč DVD.
23. Miro
Tudi Miro je kot švicarski nož za odpiranje večpredstavnih datotek, saj zna predvajati večino zvočnih in video zapisov. Te lahko organizira v zbirko in jo v celoti premakne na zunanji disk, če nam zmanjkuje prostora na disku, vgrajenem v Maca. Miro lahko uporabljamo tudi kot iskalnik in odjemalec za torrente. Če izberemo ukaz download in vpišemo URL izbrane večpredstavne datoteke (npr. video z dveri YouTube ali Vimeo), se nam bo datoteka prenesla na disk. Program je na voljo tudi za okolji Windows in Linux.
24. Pod to Mac
www.podtomac.com/release/PodtoMac_3061.zip
Pod to Mac, ki ga razvija Chris Devor s sodelavci, je eden boljših v nizu brezplačnih in plačljivih programov, ki glasbo z iPoda shranjujejo na disk. Pod to Mac lahko skopira zvočne in video posnetke na namizje ali v skladišče programa iTunes. Program deluje tudi z napravama iPod Touch in iPhone, kjer marsikateri sorodni program odpove. Pred kratkim se je avtor odločil, da nove različice programa ne bodo več brezplačne. Zato velja pohiteti in si pretočiti različico 3.061 (najnovejša je 3.204) , saj naj bi kmalu ne bila več dostopna.
Pod To Mac bo shranil zvočne datoteke s kateregakoli iPoda ali iPhone-a na računalnik.
25. iPodDisk
www.macupdate.com/info.php/id/19890/ipoddisk
S programom iPodDisk lahko na disk kopiramo le glasbene datoteke. Sam program nima posebnega vmesnika, za prikaz vsebine iPoda uporablja Finder ali katerikoli drugi datotečni brskalnik. Vsebino prikaže glede na ime avtorja, albuma, glasbene zvrsti ali predvajalnega seznama. Dovolj enostavno in učinkovito. Žal ne deluje z napravami iPod Touch in iPhone.
26. MacTheRipper
MacTheRipper je eden redkih brezplačnih programov za ripanje filmov s plošč DVD za Mac OS X. Njegov vmesnik je nekoliko neroden, a ker ponuja malo možnosti, nam ga bo z malo vztrajnosti uspelo ukrotiti in z njim uspešno shranjevali vsebino filmskih DVD na disk. Žal omogoča le ripanje pri nespremenjeni kakovosti videa. To pomeni, da filma, ki zavzema na plošči več kot 4,7 GB, ne bomo mogli skopirati na prazen enoslojni DVD samo s tem programom.
Miro bo zadostil vsem potrebam zasvojencev z videom.
27. HandBrake
Za razliko od programa MacTheRipper ima HandBrake skoraj preveč možnosti. Od nedavna zna ripati filme tudi z zaščitenih DVDjev (ob pomoči programa VLC Player), na disk pa jih shranjuje v zapisih mp4 ali mkv, torej ni uporaben za neposredno kopiranje na nosilce DVD, temveč za kopiranje na iPode ali druge prenosne predvajalnike. Predvsem nam je všeč, da film shrani na disk z izbranimi podnapisi. Na voljo sta 32-bitna in 64-bitna različica, slednja je nekoliko hitrejša.
Handbrake je enostavno orodje za pretvorbo med različnimi zapisi videa.
28. Perian
Perian imenujejo tudi švicarski nož za predvajalnik QuickTime Player. Perian se namesti na nadzorno ploščo in omogoča, da z omenjenim programom (Quick Time Player 7 ali X) predvajamo tudi videoposnetke v zapisih Flash, AVI, DivX in MKV. Primeren je za uporabnike, ki ne bi radi imeli dveh večpredstavnih predvajalnikov (poleg Quick Time še, recimo, VLC).
29. MPEG Streamclip
MPEG Streamclip je program za pretvorbo video in avdio posnetkov imed različnimi zapisi. Število zapisov, ki jih pozna, je občudovanja vredno. Najnovejša (1.9.3b2) različica programa zna pretočiti video s portala YouTube in ga shraniti na disk v enem teh zapisov. Če moramo pretvoriti večje število datotek, je na voljo paketni (batch) način dela. Poleg tega vsega ga lahko uporabljamo za primitivno linearno montažo posnetkov. Moteče je, da imamo lahko odprt samo en video. Mimogrede, program je na voljo tudi za okolje Windows.
S programom MPEG StreamClip enostavno shranjujemo videoposnetke s portala YouTube na disk in jih pretvarjamo v različne zapise.
30. Flip4Mac WMV
www.telestream.net/flip4mac-wmv/overview.htm
Flip4Mac izdeluje podjetje Telestream. Program omogoča, da lahko na Macih video v zapisu wmv (Windows Media Video) predvajamo s predvajalnikom QuickTime Player. Ob nakupu naprednejše različice Flip4Mac lahko videoposnetke v zapisu wmv tudi urejamo ali izvažamo s katerimkoli primernim programom, ki tega zapisa sam sicer ne prepozna.
31. Audacity
Audacity je odličen odprtokodni program za snemanje zvoka in urejanje zvočnih datotek. Poleg Mac OS X sta na voljo še različici za Windows in Linux. Z malce ročnega dela lahko, recimo, s tem programom shranimo zaščitene posnetke iz trgovine iTunes Store v zapisu mp3 ali katerem drugem nezaščitenem zapisu.
Programi za delo z bitnimi in vektorskimi slikami
Tudi delo z bitnimi in vektorskimi slikami je področje, kjer so bili Applovi računalniki zmeraj v ospredju. Photoshop je svoj pohod začel na Macih. Brezplačnih programov za delo s slikami se tare, izbrali smo najboljše.
32. GIMP
GIMP je zelo zmogljiv odprtokodni program za obdelovanje slik. Njegov vmesnik je nekoliko podoben Photoshopovemu. Za uporabo GIMPa moramo pri nameščanju Mac OS X odkljukati grafično okolje X11 ali pa ga posebej namestiti kasneje. Nekoliko spremenjena različica GIMPa se imenuje GIMPshop in že iz imena je jasno, da se njegov vmesnik zgleduje po Adobovem Photoshopu. Žal GIMPshop (še) ne deluje v okolju Snow Leopard.
Orodjarna programa GIMP je odlično založena.
33. Paintbrush
Paintbrush je enostaven programček za ustvarjanje in obdelovanje bitnih slik. Premore osnovna orodja, slike pa lahko shranjuje v osnovnih zapisih (png, jpeg, bmp).
34. Xee
Xee je delo enega samega programerja, na Finskem živečega Šveda Daga Agrena. Xee sodi med zmogljivejše programe za prikazovanje bitnih slik, saj odpira tudi tiste v zapisu Photoshop (.psd) in fotografije v različnih RAW zapisih. Uporabljamo ga lahko tudi za pretvorbo slik med pol ducata najbolj razširjenih zapisov.
35. Inkscape
Inkscape je program za delo z vektorskimi slikami. Za svoje delo uporablja odprti zapis SVG (Scalable Vector Graphics), ki je zasnovan na opisnem jeziku XML. Tako kot GIMP tudi Inkscape deluje le v grafičnem okolju X11. Poleg zapisa SVG lahko slike shranjujemo še v zapisih pdf, postscript, .eps in številnih drugih (vektorskih in rastrskih) zapisih.
36. DrawBerry
raphaelbost.free.fr/DrawBerry.html
DrawBerry je precej enostavnejši program za vektorsko risanje kot zgoraj omenjeni Inkscape. Njegova poglavitna prednost je, da ne potrebuje okolja X11. Izvršilna datoteka je težka le dobrih 7 MB (pri Inkscapu pa 269 MB), zato ne smemo pričakovati vseh dobrot Inkscapa. Omogoča izvoz in uvoz v zapisih EPS, SVG in pdf.
Programi za delo z datotekami
Finder je program, ki bi ga najenostavneje označili kot datotečni brskalnik, četudi ima nekatere dodatne možnosti. Žal je po zmožnostih nekoliko zastarel, saj ne omogoča okna z dvojnim pogledom ali celo dela z zavihki. Programi, ki to zmorejo, so žal večinoma plačljivi, s svetlo izjemo MuCommanderja. V to skupino spadajo tudi programi za delo z arhivskimi in stisnjenimi datotekami.
37. MuCommander
Datotečni brskalnik MuCommander meri na nekdanje uporabnike PCjev, ki so namesto Microsoftovega Explorerja uporabljali bodisi NortonCommander ali njegovega genetskega naslednika, TotalCommander. MuCommander omogoča, da za bližnjice uporabimo enak nabor udarcev s tipko, kot smo jih navajeni z enega od obeh Commanderjev. Nekoliko mu zamerimo, ker ne omogoča iskanja datotek.
38. Stuffit Expander
StuffIt Explander je orodje za delo z arhivskimi in stisnjenimi datotekami, ki poleg domorodnih .sit arhivov obvlada tudi veliko število arhivskih datotek, med njimi .zip, .tar in .tgz. StuffIt Expander ima, kot praktično vsi brezplačni programi za delo z arhivi, grdo navado, da raztegne celoten arhiv. Prijaznejša sta njegova plačljiva bratranca StuffIt Standard in StuffIt Deluxe.
39. UnRarX
Arhivi .rar med uporabniki Macov niso med najbolj razširjenimi, a je treba biti oborožen za primer, ko v spletu najdemo tovrstne arhive. UnRarX je za povprečnega uporabnika primernejša rešitev od ukazne vrstice, ki jo pozna UnRAR.
40. Unarchiver
wakaba.c3.cx/s/apps/unarchiver.html
Unarchiver je program, ki prihaja izpod istih prstov kot slikarski Xee. To se mu tudi pozna, saj spada med zmogljivejše programe svoje vrste. Obvlada nepregledno množico arhivskih in stisnjenih datotek. Zamerimo mu lahko le, da te samodejno raztegne - v celoti. Raje bi videli, da bi lahko izbrali, kaj izvleči iz arhiva.
Pripomočki
Poleg vsakdanjega dela z računalnikom hočemo kdaj pa kdaj narediti tudi kaj, kar bi izboljšalo delovanje računalnika ali pa nam vsaj dalo dodatne informacije o delovanju računalnika. Za Mac OS X so na voljo številni, tudi brezplačni pripomočki.
41. coconutBattery
www.coconut-flavour.com/coconutbattery/
Program z zabavnim imenom coconutBattery ima samo eno okno, v katerem nam prikazuje trenutno zmogljivost akumulatorja, poleg tega pa še največjo možno zmogljivost v tem trenutku in originalno zmogljivost novega akumulatorja. Resnica utegne biti po nekaj letih boleča.
42. OnyX
Mac OS X vsebuje številne nastavitve, ki jih ne moremo neposredno spreminjati, ne da bi posegali v konfiguracijske datoteke. Lahko pa uporabimo katerega od (brezplačnih ali plačljivih) pripomočkov in si okolje prilagodimo po svoji meri. OnyX omogoča spreminjanje nastavitev Applovih programov Finder, iTunes, QuickTime in Safari, pa tudi nastavitev pristana (Dock). Z OnyXom lahko opravljamo sistemska opravila, npr. brisanje raznih sistemskih in uporabnikovih predpomnilnikov, dnevniških datotek, ter vzdržujemo sistem v dobri kondiciji.
43. TinkerTool
www.bresink.com/osx/TinkerTool.html
Tudi TinkerTool omogoča spreminjanje skritih nastavitev Mac OS X. Težko je pričakovati, da bi bili ti programi zelo različni med seboj. Posebnost tega programa je vklapljanje/izklapljanje programov, ki se samodejno zaženejo ob prijavi v sistem (Login items). Te sicer lahko izbrišemo na nadzorni plošči Mac OS X. TinkerTool jih le deaktivira, še zmeraj pa ostanejo na seznamu za morebitno reaktivacijo.
44. Secrets
Secrets je še en programček za spreminjanje nastavitev Mac OS X, ki pa gre nekoliko dlje od zgoraj omenjenih programov. Najdemo ga na spletni strani, kjer skupnost uporabnikov sama polni zbirko nastavitev. Praviloma je za vsako nastavitev odgovoren en sam ukaz v terminalskem oknu, npr. "defaults write com.apple.finder AppleShowAllFiles -True" ukaže Finderju, da prikaže tudi skrite datoteke. Program ponuja zgolj grafični vmesnik za te ukaze. Tako je razkrita skrivnost o delovanju teh programov, pa tudi zbirka nastavitev je velika, saj več glav več ve.
Secrets med brezplačnimi programi razkrije največ skritih nastavitev Mac OS X.
45. MenuMeters
www.ragingmenace.com/software/menumeters/
Program MenuMeters v menujsko vrstico naseli grafični ali številski prikaz dejavnosti procesorja, diska, pomnilnika in omrežja. Prikaz posameznih modulov spreminjamo v nadzorni plošči (System Preferences), s pritiskom na ustrezno mesto v menujski vrstici pa dobimo še nekaj dodatnih podatkov o delovanju izbranega sklopa.
46. iStat Pro
www.islayer.com/apps/istatmenus/
Še precej boljši in obsežnejši kot MenuMeters je program iStat Pro, kjer lahko poleg obširnih prikazov vrste podatkov o stanju procesorja, diska, pomnilnika in omrežja vidimo tudi podatke senzorjev. Applovi računalniki imajo v notranjosti precejšnje število senzorjev temperature, hitrosti vrtenja ventilatorjev, napetosti in toka na procesorju in akumulatorju. iStat Pro lahko prikaže podatke z vseh.
S programom iStatPro v menujski vrstici bomo zmeraj podrobno seznanjeni s stanjem našega Maca.
47. Slovenski črkovalnik
www.jabuk.si/datoteke/crkovalnik.zip
Slovenski črkovalnik bo prišel prav vsem v slovenščini pišočim uporabnikom Macov. Deluje le v programih, zasnovanih na programskem ogrodju Cocoa. Žal med njimi ni Microsoftovih pisarniških programov, a prek kopiranja besedila iz Worda v Text Edit lahko preverimo črkovanje tudi Wordovim besedilom.
Četudi ne deluje v Microsoftovem Wordu, je Slovenski črkovalnik nepogrešljivo orodje za v slovenščini pišočega uporabnika Maca.
48. Burn
Burn zna zapeči podatkovne, glasbene in video nosilce CD/DVD, pa tudi slike iso in dmg. Seveda Burn ne premore vseh bonbončkov, s katerimi se hvali plačljivi Toast, vendar ponuja običajnemu uporabniku praktično vse, kar potrebuje pri zapisovanju na optične nosilce.
49. Carbon Copy Cloner
Če bi radi naredili rezervno kopijo podatkov razdelka na disku, celotnega diska ali samo nekaj datotek, je Carbon Copy Cloner ameriškega programerja Mikea Bombicha prava stvar. Edina omembe vredna omejitev: podpira le krajevne diske, formatirane v HFS+. Hvalevredna je možnost izdelovanja rezervnih kopij po urniku.
50. SuperDuper
www.shirt-pocket.com/SuperDuper
Še en program za izdelovanje varnostnih kopij je SuperDuper. Za razliko od programa Carbon Copy Cloner je delo z urnikom in izdelovanje inkrementalnih kopij omogočeno le v plačljivi različici programa. Delno se SuperDuper odkupi z nekaj naprednimi možnostmi, kot je izvajanje uporabnikovih skript pred začetkom in po koncu izdelovanja kopije.
51. SilverKeeper
Izdelovalec zunanjih diskov, LaCie, v zameno za naš e-mail naslov ponuja brezplačni program za izdelovanje varnostnih kopij. SiverKeeper ima tri možnosti, varnostno kopijo sistemskega (zagonskega) razdelka, kopijo vseh uporabniških računov (in z njimi povezanih datotek) ter kopijo trenutno aktivnega uporabniškega računa.
52. AppFresh
Če želimo, da je naš Mac vselej posodobljen, z najnovejšimi različicami Mac OS X in (skoraj) vseh programov, je razen plačljive storitve MacUpdate na voljo še program AppFresh. Ta za svoje delo uporablja podatke s spletišča osx.iusethis.com, kjer moramo ustvariti uporabniški račun. AppFresh občasno prečeše disk na Macu, ugotovi, katere programe lahko posodobi, in po naši privolitvi to tudi stori.
53. OmniDiskSweeper
Ko začne zmanjkovati prostora na disku, nam bo prišel še kako prav OmniDiskSweeper. Program je izdelek podjetja OmniGroup, ki je odgovorno tako za zgoraj omenjeni brskalnik OmniWeb kakor tudi za nekaj zelo dobrih, a plačljivih programov. Programu povemo, kateri razdelek naj prečeše, in v kratkem času dobimo natančno poročilo, koliko prostora zavzema katerakoli posamezna mapa.
OmniDiskSweeper razkrije, kje se skriva največji porabnik diskovnega prostora na Macu.
54. VirtualBox
Zamenjava procesorjev PowerPC z Intelovimi in vse večja zmogljivost teh sta povzročili, da lahko na vsakem sodobnem Macu poleg domorodnega operacijskega sistema teče še vsaj en virtualni operacijski sistem. VirtualBox je povsem dostojna brezplačna konkurenca "velikim", a plačljivim virtualizacijskim programom (Parallels Desktop for Mac podjetja Parallels, Fusion podjetja VmWare). Sicer pa za programom stoji (nekoč) veliki Sun, ki je program prevzel od nemškega podjetja Innotek.
55. AppCleaner
www.freemacsoft.net/AppCleaner/
Nameščanje in odstranjevanje programov v Mac OS X je precej enostavnejše opravilo kot v okolju Windows. Vendar se vsi programi ne namestijo zgolj s kopiranjem ene datoteke v mapo Applications. Nekateri svoje datoteke naselijo tudi po drugih, sistemskih mapah. Če hočemo samodejno odstraniti tak program, nam bo v pomoč AppCleaner. Ta poišče vse datoteke, ki pri odstranitvi posameznega programa sodijo v smeti, in jih po naši privolitvi zbriše.
56. Monolingual
Privzeta namestitev Mac OS X vsebuje poleg angleškega (ali katerega drugega) vmesnika še datoteke za lokalizacijo vmesnika v drugih jezikih, med katerimi seveda ni slovenščine. Ta balast je na disku nepotreben, enako "pretežek" je marsikateri uporabniški program, ki smo ga namestili kasneje. Program Monolingual na disku poišče vse odvečne jezikovne datoteke in jih zbriše. Enako stori tudi z "debelo" kodo, kjer sta na disku različici za Intelove procesorje in procesorje PowerPC, ter obdrži samo izbrano (na novejših Macih Intelovo) različico. Prihranka bo za več gigabajtov.