Z internetom v svet
Vse več ljudi si dopustovanja ne more več zamisliti brez prenosnega računalnika, mini prenosnika ali medijske tablice ter seveda brez možnosti dostopa do interneta. Naj so razlogi poslovni, komunikacijski, informacijski, zabavni ali kakšni drugi, je številnim dopustnikom prav internet spodbuda, da vzamejo računalnik s seboj. Težava je v tem, da je tak dopust v tujini še vedno zelo drag.
Pred 15 leti se je marsikdo hvalil, da bo na počitnicah užival brez "komunikacij" in "novic". Takrat je to pomenilo brez telefona (seveda fiksnega, ki ga tako ali tako ni bilo mogoče vzeti s sabo), televizorja (ki je bil še manj "mobilen" kot fiksni telefon) in morda celo brez walkmana. Danes nam na počitnicah "komunikacije" in "novice", pa še marsikaj drugega, zagotavljata računalnik z dostopom do interneta in še predvsem pametni telefon.
Povezljivost v internet (dostop do e-pošte je pri tem največkrat rabljena storitev) si lahko v obeh primerih zagotovimo na več načinov, ki se med seboj razlikujejo po udobnosti, hitrosti in seveda še najbolj - ceni.
Najlažji, vendar tudi najdražji način je dostop prek mobilnega operaterja. Če smo v hotelu, si bo internet bolje zagotoviti kar tam, če je zastonj ali res poceni, o čemer je smiselno razmisliti še pred rezervacijo. Če nismo v hotelu, lahko uporabimo kakšno javno mrežje oz. pristopno (wi-fi) točko za brezplačni dostop, če nas pobiranje in pisanje e-pošte ter brskanje po internetu na javnem mestu ne moti. Javne "vroče" točke ima večina mest v Evropi, za konkretno mesto pa se je dobro pravočasno pozanimati v internetu, med drugim na naslovu: www.wififreespot.com/europe.html. Če tega ne naredimo, lahko javno omrežje v mestu poiščemo s telefonom, ki "obvlada wi-fi, ali pa zanj vprašamo v turističnem uradu ali na kakšni drugi informacijski točki.
Internetne caféje (kibercaféje) najdemo praktično v vsakem mestu v Evropi, še posebej v turističnih krajih. Nekateri so bili ustanovljeni prav s tem namenom in so opremljeni z računalniki. Na takšnih mestih se uporaba interneta plača na uro, pogosto tudi na minuto, posebej če je na voljo tudi uporaba tiskalnika ali snemalnika DVD plošč. Večina drugih internetnih caféjev so le kavarne, ki so dodale brezžično pristopno točko, da bi dodatno privabile goste, navadno brez posebnega nadomestila. Možnost dostopa s svojim prenosnikom (ali pametnim telefonom) do interneta si namreč prislužijo že z nakupom kave, pijače ali česa drugega. Pri daljši uporabi je, razumljivo, treba večkrat kaj spiti, ker kavarna ni park ali čakalnica. Če načrtujemo obisk internetnega caféje v tujini, ga lahko pravočasno poiščemo v spletu, za to je med drugim na voljo naslov: www.cybercafes.com.
Če pa kje v tujini bivamo dalj časa, si je pogosto smiselno zagotoviti trajnejši krajevni dostop do spleta, ki nas ne omejuje ne prostorsko ne časovno - torej, predplačniški mobilni internet. Če pogosto odhajamo v tujino, si je smiselno nabaviti kakšno krajevno predplačniško kartico SIM za domačo rabo, po možnosti brez neugodnih časovnih omejitev za dodatne zneske. Konkretne ponudbe in cene predplačniškega mobilnega interneta v določeni državi lahko preverimo na spletnih straneh tamkajšnjih operaterjev. Na izbiro seveda vplivajo tudi dolžina našega bivanja, intenziteta rabe in količina podatkov, ki jih bomo prenašali. Na naslednjih straneh si lahko preberete podrobno analizo podatkovnih paketov, ki jih ponujajo operaterji pri naših obmorskih sosedih, na Hrvaškem.
Wifi v žepu
Če ste privrženec enostavnosti in ste si ob pogostih potovanjih v tujino omislili katero izmed predplačniških SIM kartic, si lahko omislite tudi bolj ali manj žepni usmerjevalnik ali "ruter". Prodajajo jih v računalniških trgovinah, pa tudi mobilni operaterji. Škatlico torej, v katero vtaknemo SIM kartico, in zna deliti tako vzpostavljeno internetno povezavo prek brezžičnega omrežja Wifi. Prenosnik ali pametni telefon le nastavimo, da se povezuje v nastavljeno omrežje, in internet je tu. Prednost takega pristopa se pokaže tudi takrat, ko potujemo v različne države in imamo različne SIM kartice. Kajti dostop do interneta vedno ostane enak, Wifi geslo v telefonu ali prenosniku pa seveda enako.
Tudi najcenejši androidni telefoni so lahko žepni usmerjevalniki.
V zadnjem času (pol leta) je na voljo še enostavnejša rešitev. Če imamo telefon z operacijskim sistemom Android 2.2 in novejšim (najcenejše je mogoče brez vezave kupiti že za 100 evrov, kot pišemo v tej številki), lahko ustrezno SIM kartico vstavimo vanj, v telefonu pa potem enostavno vklopimo deljenje povezave prek Wifi (t. i. "hotspot", kot ga imenujejo pri Googlu/Androidu). Odličen in poceni nadomestek za mini usmerjevalnik!