Objavljeno: 27.9.2011 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor September 2011

Z laserjem kar doma

Med našimi rednimi preizkusi so, sodeč po obisku na spletni strani, najbolj priljubljeni preizkusi prenosnikov in digitalnih fotoaparatov. Tiskalniki daleč, daleč zaostajajo, kljub temu pa redno dobivamo vprašanja, "kaj se splača kupiti za doma". Ker je odgovor vse večkrat laserski tiskalnik, smo vzeli pod drobnogled cenejše modele, primerne za rabo doma. Barvne.

Čeprav je danes vse digitalno in smo nekateri prav zgroženi, ko je kaj treba spraviti v analogno, papirnato obliko, nam to ne uide. Tu in tam moramo natisniti kak uradni obrazec, morda kakšna navodila, morebiti tudi pogodbo ali potrdilo. Pred potovanjem si natisnemo letalsko karto, po možnosti pa tudi naslov hotela in zemljevid, kako do tam. Nekateri si še tiskajo dele avtomobilističnega zemljevida, spet drugi si tiskamo skice plezalnih smeri. Še najbolj so na udaru starši, ki morajo vsak teden natisniti kakšno pobarvanko, seminarsko nalogo ali kaj podobnega.

Seveda marsikdo za te reči uporabi kar tiskalnik v službi. Nekatera podjetja to dovoljujejo, druga ne, a ko se mudi, se pač mudi, zato je bolj enostavno imeti cenejši tiskalnik kar doma. Sploh, odkar so cene postale že kar smešno ugodne.

Kapljica ali laser?

Sodeč po spletnih straneh, različnih raziskavah in celo po besedah izdelovalcev, so "ugodni" še vedno predvsem brizgalni modeli. Pri našem delu smo kar veliko v stiku s prodajalci in uvozniki teh (in seveda tudi drugih) naprav, in potrdili so nam, da je povpraševanje po cenejših laserskih modelih razmeroma majhno, da gredo bistveno bolj v promet cenejši brizgalni modeli. Kot se je pred časom izrazil eden izmed uvoznikov - greš v trgovino po kruh, spotoma pa kupiš še tiskalnik za šestdeset evrov. Pri brizgalnikih so tudi kartuše na videz poceni, tam od deset pa do dvajset evrov za posamezno barvo. Seveda je vrag, kakor vedno, v podrobnostih - ko kupimo štiri take kartuše, za vsako barvo po eno, zlahka presežemo ceno tiskalnika. Zato je kar pogosta menjava tiskalnikov.

Na kratki rok je račun tako res na strani brizgalnih modelov, načeloma pa velja, da se na daljši rok hitro prevesi na stran laserskih modelov. Menimo, da bo to v kratkem obveljalo tudi za barvne modele, ki smo se jih prav zato tokrat namenili preizkusiti; omejili smo se na tiste, ki stanejo do tristo evrov. To se nam zdi za domačo rabo ravno še sprejemljivo.

Pozor!

Za cenejše laserske tiskalnike vedno velja, da so jim priložene posode z barvilom (t. i. "tonerji"), v katerih je tudi do pol manj barvila kakor v novih polnih posodah. Ne bodite presenečeni, če bo treba kar kmalu spet po nakupih.

Najcenejši model velja le dobrih sto evrov, vendar je to še vedno dvakrat več od najcenejšega brizgalnika. Seveda pa moramo upoštevati še kaj več kot samo ceno naprave - recimo potrošni material. Že res, da so barvila za laserske tiskalnike v primerjavi s tistimi za brizgalnike razmeroma draga (od petdeset evrov navzgor), a jih moramo tudi toliko manjkrat zamenjati. Zato je cena izpisa pri laserskih modelih praviloma nižja od tiste, ki jo dosežemo z brizgalnikom. V zadnjih letih so se cene izpisov pri brizgalnih modelih sicer znižale in so v določenih primerih povsem konkurenčne najcenejšim laserskim napravam, kljub temu pa imajo laserji še vedno prednosti. Sploh se nam zdi bolj prijazno, če moramo barvilo menjati šele po tisoč ali več straneh (sploh, ker ga bo vedno v najslabšem možnem trenutku zmanjkalo).

Prednost laserskih modelov je tudi v trajnosti barvila. Zaradi tehnologije laserskega barvila, kjer gre enostavno za barvni prah, lahko barvo kupimo na zalogo, tega pa pri brizgalnih modelih ne bi ravno priporočali. Tam se včasih zgodi, da se barva zasuši (za čiščenje tiskalne glave pa se bo porabilo kar nekaj barvila), pa tudi sicer zna biti menjava kartuš pri nekaterih brizgalnih modelih nadležno opravilo. Sploh pri tistih, ki kartuše skrivajo, dokler ne izberemo prave funkcije oziroma tipke na napravi. In čeprav tega praviloma ni mogoče izmeriti, se na naših preizkusih laserski tiskalniki vedno znova izkažejo za manj problematične. Enostavno je manj takih in drugačnih napak (od programskih pa do zatikanja papirja).

Še ena lastnost, ki je žal prav tako ne moremo preizkusiti, pa je vzdržljivost oziroma življenjska doba naprav. Govorimo lahko le iz posameznih praktičnih izkušenj, oziroma iz izkušenj vseh, ki veliko tiskajo - laserski tiskalniki imajo praviloma bistveno daljšo življenjsko dobo kakor današnji "plastični" brizgalni tekmeci. Lep zgled je naš prvi tiskalnik, HP Laserjet 4ML, ki se že bliža dvajsetemu rojstnemu dnevu in še vedno deluje brez težav. Resda natisne le štiri strani na minuto in pri ločljivosti 300 dpi, a je za krajše besedilne datoteke tudi to povsem dovolj.

Kako deluje?

Razvoja pri laserskih tiskalnikih praktično ni več. Tehnološko gledano že dolgo ni novosti, pri novih modelih gre le za dodajanje kake funkcije ali vmesnika (denimo brezžičnega vmesnika) in postopno zniževanje cen.

Osnova vseh laserskih tiskalnikov niti ni laserski žarek, temveč boben (image drum). Tega se pred tiskanjem statično naelektri, s svetlobo pa ga selektivno razelektrimo. Za svetlobo večinoma res rabi laserski žarek, v nekaterih primerih pa uporabljajo tudi svetleče diode LED. Na bobnu se med vrtenjem s laserjem izriše želeni vzorec (največkrat seveda črke), po bobnu pa se razprši barvilo, ki se prime le na razelektrena mesta. Gre za to, da je barvilo (ki je v prahu) enako polarizirano kot večina bobna, zato se od teh naelektrenih delov odbija, prilepi pa se vmes, torej tam, kjer želimo odtis.

Na z negativnimi delci nabit valj se "prilepijo" delci barvila/tonerja, ki se v naslednji fazi odtisnejo na papir. Vir: Wikipedia

Čez tiskalnik se potegne papir, ki se tudi predhodno naelektri, tokrat nasprotno, kot je naelektren valj. Tako se barvilo prenese na papir, ta pa odpotuje naprej do razvijalne enote (fuser), kjer sta valjasta grelca. Ta stalita barvo, da se zapeče na papir (zaradi visoke temperature je to tudi glavni porabnik električne energije pri laserskih tiskalnikih).

Pri barvnih tiskalnikih je delovanje popolnoma enako, sta pa dva načina, kako nastane barvni izpis. Pri večini cenejših tiskalnikov gre papir štirikrat čez boben, torej enkrat za vsako barvo. Pri teh je barvni izpis štirikrat počasnejši od črno-belega. Dražji tiskalniki pa imajo štiri bobne in štiri laserje, s katerimi se papir potiska v enem hodu, tako da je tudi hitrost barvnega in črno-belega izpisa praktično enaka.

Doma ni enako služba

Zaradi kombinacije enostavne rabe, dolge življenjske dobe in nizkih cen izpisov so laserski tiskalniki praktično edina izbira za pisarniška okolja. Tu in tam se seveda najde kak brizgalni model, večinoma za izpis posameznih dokumentov, kjer je potrebna najvišja kakovost barvnega tiska, a so v manjšini. Kljub temu da se izdelovalci zadnje čase vedno bolj trudijo s t. i. poslovnimi brizgalnimi modeli.

Kot smo omenili, je v gospodinjstvih zgodba praviloma obrnjena. Brizgalni tiskalniki predstavljajo bistveno nižji vstopni strošek. Ko smo zbirali laserske modele za preizkus, smo bili nekoliko presenečeni, da je teh naprav morda malo manj, kot smo si predstavljali, da jih bo. Omejili smo se na tristo evrov, a je v naslednjem cenovnem segmentu, torej tam okoli petsto evrov, opazno večja izbira. Te dražje naprave pa ne merijo več na domače uporabnike, temveč na manjše pisarne. So večje in glasnejše, dodali so jim tudi nekaj več funkcij. Sem spadata predvsem samodejno tiskanje na obe strani in omrežni vmesnik, ki ga cenejši modeli nimajo. Tega domači uporabniki načeloma niti ne potrebujejo (na obe strani še vedno lahko tiskamo, le ročno moramo obrniti liste), velikost in glasnost pa sta v teh primerih res neugodna.

Stanje na trgu

Po podatkih podjetja IDC so, gledano v svetovnem merilu, brizgalni tiskalniki glede na število prodanih enot še vedno pred laserskimi modeli. Razmerje je približno dva proti ena v prid brizgalnikov, čeprav se razmerje počasi zmanjšuje. Po svetu so naprave obeh vrst v razmahu, kot smo omenili, se hitreje povečuje število laserskih modelov, znotraj teh pa še vedno prodajo več črno-belih modelov. Ti predstavljajo kar dobrih osemdeset odstotkov vseh prodanih laserskih tiskalnikov, pri brizgalnih modelih pa takih praktično ne najdemo več.

Kar zadeva izdelovalce tiskalnikov, je (spet gledano po svetu) že dolgo prvi ravno HP, ki ima približno 40 % tržni delež. Sledi Canon, tretji je Epson, za njim pa Samsung in Brother. Seveda sta pri tem, sploh prva dva, na svojih mestih predvsem po zaslugi brizgalnih tiskalnikov, pri laserskih modelih pa omenimo še Xerox, Ricoh (slednji ima v lasti tudi znamko Nashuatec), Konico Minolto in Kyocero.

Sprva nas je malce presenetil podatek, da za vsak laserski tiskalnik prodajo kar dva brizgalna, čeprav to spet ne bi smelo biti tako presenetljivo. Že prej smo omenili, da imajo laserski tiskalniki bistveno daljšo življenjsko dobo, to pa se seveda pozna na prodajnih številkah posameznih naprav. Hkrati veliko večino teh naprav pokupijo podjetja, ki pri teh nakupih upoštevajo daljši rok, kar zadeva stroške uporabe oziroma lastništva, za tiskalnike pa so pripravljena odšteti bistveno več denarja kakor domači uporabniki. Zato te naprave menjajo počasi in po dejanski potrebi, več je tudi rednih servisov in vzdrževanj (tega pri domačih uporabnikih praktično ni).

Brother HL-3040CN

Zasnova same naprave ne preseneča. Spodaj imamo predal za 250 listov, na zgornjem delu pa odlagalnik z zmogljivostjo 100 listov in majhen zaslon LCD ter skupek funkcijskih tipk. HL-3040CN ni laserski tiskalnik, temveč namesto laserskega žarka uporablja diode LED, kljub temu pa bi ga vsakdo zamenjal za lasersko napravo, saj se vede zelo podobno, tako po hitrosti in kakovosti kot po porabi energije.

Razveselilo nas je, da je operacijski sistem (Windows XP) napravo ob priklopu na USB prepoznal sam, saj je bilo s tem nameščanje gonilnikov samodejno. Priključku USB dela družbo omrežni, možnost tiska na obe strani pa žal ostaja domena dražjih Bortherjevih modelov. Tiskanje poteka pri pričakovani ločljivosti 600 × 600 pik na palec, ponujena pa je možnost programskega povišanja na 2400 × 600.

Besedilo je videti odlično, kot pri klasičnih laserskih tiskalnikih, prav tako so dobri tudi grafikoni, malenkost slabše pa se tiskalnik obnese pri bitnih slikah. A to, kar je izgubljeno pri kakovosti, se vrne pri hitrosti, saj tu pomede skoraj z vso konkurenco v svojem razredu. Navedeni hitrosti, ki je 17 strani na minuto, smo se pri tiskanju tekstovne datoteka močno približali, in sicer na 16,5 strani na minuto. Brother HL-3040CN se je z vidika hitrosti dobro odrezal tudi pri tisku drugih dokumentov, ne glede na to, ali je šlo za barvne ali črno-bele strani, poleg tega traja tiskanja prve strani spodobnih 13 sekund.

HL-3040CN je hiter tiskalnik, ki mu težko očitamo resnejšo pomanjkljivost, res pa je, da bi cena tiska, predvsem črno-belega, lahko bila nižja.

Brother HL-3040CN

Hitrost: 9.

Kakovost izpisa: 7.

Opremljenost: 6.

Cena izpisa: 6.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 17 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 219 EUR, ČB stran 4,6 centa, barvna 17,7 centa.

Za: Hitrost izpisa.

Proti: Cena izpisa.

HP Color Laserjet CP1025

HP Color Laserjet CP1025 je zaprt v lično sivo-črno ohišje. Kakšnih posebnosti na ohišju ne bomo našli, niti zaslona LCD, saj za opozorila skrbijo diode LED. Malce čudno je, da ne dobimo priloženega niti kabla USB.

Omrežni priključek je na voljo pri dražjem modelu NW, pri testiranem primerku pa smo se morali zadovoljiti s povezavo USB. Tudi delo s papirjem je močno okrnjeno, saj zmore predal sprejeti le 150 listov, odlagalnik pa 50.

Najvišja navedena hitrost je 16 črno-belih in 4 barvne strani na minuto pri najvišji ločljivosti 600 × 600 pik na palec. Barvilo zadošča le za 1200 črno-belih in 1000 barvnih strani, pa tudi sama cena tiskanja je visoka, 3,7 centa za črno-belo in 18,2 centa za barvno stran. A ta denar ne gre v nič, saj smo ne glede na vrsto dokumenta, ki ga tiskamo, deležni izredne kakovosti. Predvsem smo bili presenečeni nad kakovostjo bitne slike in barvnih prelivov. CP1025 se v tem pogledu brez težav ob bok postavi občutno dražjim napravam.

Na testu hitrosti nam je uspelo malce preseči navedeno hitrost tiskanja črno-belih strani, pri zahtevnejših opravilih pa si CP1025 vzame veliko časa. 20 strani dolg PDF je tiskal kar 7 minut in pol. Razlog za to tiči predvsem v skromno odmerjenem vgrajenem pomnilniku, ki ga je vsega 8 MB, razširljiv pa tudi ni. Omeniti velja še to, da je naprava dokaj glasna, saj ob vsakem potegu lista slišimo zvok, ki spominja na repetiranje pri puški.

Color Laserjet CP1025 si resda vzame veliko časa za tisk, a rezultati govorijo sami zase. Če nižja hitrost in višja cena tiskanja za vas nista ovira, vas zagotovo ne bo razočaral.

HP Color Laserjet CP1025

Hitrost: 4.

Kakovost izpisa: 9.

Opremljenost: 6.

Cena izpisa: 3.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 16/4 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 150 EUR, ČB stran 3,7 centa, barvna 18,2 centa.

Za: Kakovost barvnega in črno-belega tiska.

Proti: Hitrost, cena tiskanja.

HP Color Laserjet CP1215

Že na prvi pogled se vidi, da gre pri HP Color Laserjetu CP1215 za osnovno napravo. Edina prepoznavna lastnost na ohišju CP1215 sta dve tipki na zgornjem desnem robu, česar cenejši Hpjevi modeli nimajo. Tudi notranjost ne skriva presenečenj. Predal sprejme 150 listov, odlagalnik na zgornji strani pa 100. Glede na skromen predal bi pričakovali, da nam bo izdelovalec ponudil vsaj možnost nakupa dodatnega, pa ni tako. Enako je z vgrajenim pomnilnikom, ki ga je le 16 MB; to je glede na konkurenco malo.

CP1215 ima na voljo le priključek USB, čeprav imajo nekateri (celo cenejši) konkurenti tudi že omrežni vmesnik. Ločljivost tiskanja je klasičnih 600 × 600 pik na palec. Navedena hitrost tiskanja je 12 strani na minuto pri črno-belem in osem strani pri barvnem izpisu. Ta hitrost bo kar držala, vsaj pri črno-belem tisku, nekoliko slabše se je odrezal pri barvnem izpisu. Tu je po naših izračunih hitrost nekako od štiri do pet strani na minuto, odvisno tudi od vrste datoteke (bitna slika velikosti A4 potrebuje, recimo, pol minute).

Raster je le rahlo opazen in tudi barvni prelivi so mehki in zvezni. Pri pokrivanju barv ni nepravilnosti oziroma praznih belih žepkov, pravilnost barv pa je nekoliko slabša kot pri dražjih Hpjevih modelih, zato so fotografije, natisnjene z njim, malce manj verodostojne (temnejši odtenki radi vlečejo na modro). Kakovost črno-belega tiska pa je solidna. Hitrost ni bila vrlina preizkušenega primerka, prav tako ne varčnost z barvili, zato ob pomanjkanju resnih prednosti v primerjavi s konkurenti zdrsne v sivo povprečje.

HP Color Laserjet CP1215

Hitrost: 4.

Kakovost izpisa: 7.

Opremljenost: 5.

Cena izpisa: 4.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 12/8 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 170 EUR, ČB stran 3,6 centa, barvna 19,3 centa.

Za: Ugodna cena, kakovosten črno-beli tisk.

Proti: Slabša barvna pravilnost, hitrost.

HP Color Laserjet CP1515n

Color Laserjet CP1515 je starejši model, ki smo ga preizkusili že pred tremi leti, kljub temu pa je še vedno naprodaj. Preizkusili smo tudi naslednika, model CP1525n, pri katerem je na prvi pogled razmeroma malo razlik. Tiskalnik ima na desnem robu majhen zaslon stanja, pod njim pa nekaj tipk za upravljanje osnovnih možnosti. Spodaj je predal za 150 listov, nad njem pa podajalnik za posamezne liste. Glede na naslednika ima ta model nekoliko manj pomnilnika, vgrajenega je 96 MB namesto 128.

kar zadeva hitrost izpisa, v HPju obljubljajo 12 strani na minuto pri črno-belem in 8 strani pri barvnem tisku. Prva številka glede na naše preizkuse drži (pravzaprav jo tiskalnik včasih tudi malenkost preseže), druga pa nekoliko manj, saj smo namerili slabih pet strani na minuto. Kakorkoli se še kar dobro odreže, sape pa mu zmanjka pri zahtevnejših datotekah, denimo pri dokumentih PDF ali pri grafiki. Tako smo vektorsko sliko čakali pol minute, bitno pa še enkrat dlje. Pri nekoliko daljšem tisku si tiskalnik občasno vzame čas za umerjanje, to lahko traja več kot minuto.

Kakovost izpisa je zelo dobra. Besedilo je zelo natančno, grafika pa za laserski tiskalnik z dano ločljivostjo (600 × 600 DPI) povsem spodobna. Barvna pravilnost je boljša kot pri cenejših Hpjevih modelih. Cena tiskalnika se nam zdi glede na konkurenco malce visoka, sploh ker je naprodaj naslednik, ki ni praktično nič dražji. Cena črno-belega izpisa je pri dobrih treh centih na stran zelo konkurenčna, cena barvnega pa nekoliko manj, a je še vedno sprejemljiva.

HP Color Laserjet CP1515n

Hitrost: 4.

Kakovost izpisa: 8.

Opremljenost: 6.

Cena izpisa: 4.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 12/8 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 237 EUR, cena ČB strani 3,6 centa, barvne 19,3 centa.

Za: Kakovost tiska.

Proti: Hitrost.

HP Color Laserjet CP 1525n

Od Hewlett Packarda smo imeli na preizkusu kar nekaj različnih modelov, njihov Color Laserjet CP 1525n pa predstavlja vrh ponudbe v naših danih okvirih. Pravzaprav gre tudi za najdražjo napravo na tokratnem preizkusu.

Po oblikovanju sledi HPjevim smernicam, je pa malo večji od cenejših modelov. Ločimo se tudi po manjšem zaslonu stanja na desni strani, pod katerim je par funkcijskih tipk. Naprava ima klasičen predal, v katerega lahko spravimo do 150 listov, nad njim pa je še večnamenski podajalnik. Posebnost tega modela je tudi omrežni vmesnik (poleg klasičnega USBja), zaradi česar imamo nekaj več možnosti glede postavitve.

Sodeč po specifikacijah, je tiskalnik popolnoma enak predhodniku, modelu CP 1515n. Nazivna hitrost je enaka (dvanajst strani na minuto pri črno-belem tisku in osem strani pri barvnem), ločljivost tiska je enaka, enako je tudi barvilo. Pri preizkusu pa se je hitro izkazalo, da je novinec opazno hitrejši od starejšega CP 1515n. No, pri daljših črno-belih dokumentih je hitrost praktično enaka, bistvena razlika je pri zahtevnejših datotekah, denimo barvnem poročilu in dvajset strani dolgi datoteki PDF. Izboljšali so tudi odzivnost - zdaj se prva stran natisne v dobrih dvajsetih sekundah (namesto v slabih tridesetih). Največja razlika je pri hitrosti izpisa ene strani PDF (naše naslovnice). Za to je predhodnik potreboval kar dve minuti, novinec pa le štirideset sekund.

Kakovost izpisa je zelo dobra, tako pri ostrem besedilu kot pri grafiki (čeprav se seveda ne more primerjati z brizgalnimi tiskalniki). Dokaj dobra je tudi cena izpisa. Posamezna črno-bela stran velja dobre tri cente, barvna pa dobrih sedemnajst centov.

HP Color Laserjet CP 1525n

Hitrost: 6.

Kakovost izpisa: 7.

Opremljenost: 6.

Cena izpisa: 8.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 12/8 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 237 EUR, cena ČB strani 3,1 centa, barvne 17,5 centa.

Za: Kakovost izpisa, cena izpisa.

Proti: Cena tiskalnika.

Konica Minolta magicolor 1600W

Za nekaj manj kot 130 evrov dobimo barven laserski tiskalnik, ki zmore ločljivost 1200 × 600 pik na palec, zmore hitrost 20 strani na minuto in obenem ponuja nizko ceno tiskanja. Kot da to ne bi bilo dovolj, je naprava kompaktnejša in lažja od večine konkurentov. Ob teh podatkih bi pomislili, da so nekje vendarle morali varčevati in da kakovost tiska šepa, a bi se motili. Izpis je popolnoma primerljiv z drugimi modeli iz istega cenovnega razreda.

Kompromis se najprej opazi pri tem, da ni predala. Na voljo imamo namreč le večnamenski podajalnik za 200 listov. Priklop je možen le prek vmesnika USB in pri branju podrobnosti najbolj pade v oči že kar smešno nizkih 16 MB pomnilnika, ki ga ni mogoče nadgraditi. Oglaševano hitrost 20 strani na minuto smo s tiskanjem tekstovnih datotek sicer dosegli, a je hitrost zahtevnejših opravil močno trpela predvsem zaradi omejenega pomnilnika. Kot najbolj ekstremen primer si je za naš 20 strani dolg testni PDF vzel več kot 6 minut. Poleg tega so bile vse netekstovne datoteke natisnjene zamaknjeno, tako da smo zgoraj dobili bel rob, spodaj pa je del strani manjkal, obenem pa smo bili deležni rednega sporočanja napak, za katere nismo ugotovili, kakšne narave so, saj je edina povratna informacija utripajoča LED dioda na napravi.

Konica Minolta magicolor 1600W za svojo ceno ponuja res veliko, škoda, da znajo biti gonilniki nekoliko neprijazni. Že res, da bi se jih dalo precej odpraviti z igranjem po nastavitvah, a bi pri izdelkih za domačo rabo pričakovali, da bodo stvari delovale brez dodatnih posegov.

Konica Minolta magicolor 1600W

Hitrost: 8.

Kakovost izpisa: 7.

Opremljenost: 4.

Cena izpisa: 8.

Ločljivost in hitrost: 1200 × 600 pik na palec, 20/5 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 127 EUR, cena ČB strani 2,2 centa, barvne 10,5 centa.

Za: Cena naprave, cena izpisa, barvni prelivi.

Proti: Težave z gonilniki.

Ricoh SP C220n

Ricoh SP C220n je bil predstavljen skupaj z zmogljivejšima bratoma C221 in C222. Premore 64 MB delovnega pomnilnika in nekoliko šibkejši procesor kot dražja modela. To se pozna pri hitrosti tiskanja. Ta je po navedbah izdelovalca 16 strani na minuto, tako za barvno kot za črno-belo tiskanje. Ločljivost je osnovnih 600 × 600 pik na palec, a je mogoče uporabiti programski način 2400 × 600, le da s tem močno podaljšamo čas tiskanja. Glede na velikost smo pričakovali zmogljivejši predal za papir, ki sprejme le 250 listov, obenem pa nakup dodatnega predala ni mogoč.

Na testu je SP C220n za malenkost zgrešil oglaševano hitrost, ko je šlo za tiskanje tekstovnih dokumentov, pri zahtevnejši vsebini, kot je poročilo s slikami in grafikoni, pa se je hitrost krepko znižala. O kakovosti bi težko rekli kaj slabega, saj smo deležni mehkih prelivov in dobrih podrobnosti. Prav tako je dobra pravilnost barv, obenem pa tudi rastri niso preveč opazni.

Najbolj nas je zmotila težavna namestitev gonilnikov, predvsem ob uporabi omrežne povezave, saj jo je treba nastaviti ročno, obenem pa na sami napravi ni vmesnika z zaslonom, kjer bi lahko hitro nastavili naslov IP in druge podrobnosti. Na srečo je upravljanje naprave lahko, saj sta barvilo in valj skupna in vzame menjava le nekaj sekund, pa tudi odstranjevanje papirnatega zamaška je nadvse enostavno. Zavoljo kakovosti in hitrosti natisnjenega v svojem razredu ga ne gre spregledati, predvsem če upoštevamo tudi sorazmerno nizko ceno črno-belega tiska.

Ricoh SP C220n

Hitrost: 8.

Kakovost izpisa: 8.

Opremljenost: 6.

Cena izpisa: 7.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 16 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 142 EUR, cena ČB strani 4,4 centa, barvne 22,6 centa.

Za: Hitrost, cena črno-belega izpisa.

Proti: Opremljenost.

Ricoh SP C231n

Ricohov SP C231n smo preizkusili že pred časom (pravzaprav pred več kot letom dni), a ker laserski tiskalniki ostanejo v prodaji razmeroma dolgo, to velja tudi zanj. Gre za srednje zmogljiv tiskalnik, ki meri bolj na mala podjetja kot na družinske uporabnike. Po besedah izdelovalca je največja priporočena zmogljivost tiska na mesec 30.000 izpisov. To je pričakovana vrednost za tako napravo, obenem pa tudi do dvakrat več kot pri cenejših, vstopnih modelih. Po črki "n" v imenu lahko sklepamo, da mu je dodan tudi omrežni priključek, kar je za pisarniške tiskalnike nuja, za domače pa prednost več. Enote za samodejno tiskanje na obe strani ni, a to glede na ceno ne preseneča.

Je opazno večji od osnovnejših modelov (recimo Samsungovega CLP-325 ali Hpjevega CP1025) in tudi nekoliko glasnejši. To se v pisarnah niti ne opazi, bi pa znalo motiti nekatere domače uporabnike. Je pa tudi nekoliko bolje opremljen, saj ima manjši zaslon LCD in nekaj osnovnih funkcijskih tipk. Zaslon je dvovrstičen, kar pomeni, da je le za silo, raje bomo posegali po nastavitvah prek razmeroma enostavnih gonilnikov. V predalu je prostora za največ 250 listov, gre pa za enega redkih tiskalnikov v tem cenovnem okviru, kjer lahko dokupimo dodaten predal (ta ima prostora še za 500 listov).

Kot se za tak tiskalnik spodobi, je razmeroma hiter. Po besedah izdelovalca natisne dvajset strani na minuto tako pri črno-belem kot pri barvnem tisku. Glede na naše preizkuse bo ta številka vsaj za črno-beli tisk zelo lepo držala, pri barvnem pa bomo kljub vsemu malo dlje čakali. Tu je tisk našega poslovnega poročila (datoteka DOC) še enkrat počasnejši - a je to glede na ceno naprave vendarle soliden dosežek. Čas izpisa prve strani je soliden, petnajst sekund je nekako povprečje. Hitrosti so vse nadpovprečne, tiskalnik se uvrsti v vrh med cenejšimi barvnimi modeli in je primerljiv tudi z nekaterimi dražjimi tekmeci (torej takimi, ki so že onkraj okvirov tokratnega preizkusa). Nekoliko ga zmotijo le datoteke PDF, našo naslovnico (torej eno stran v velikosti A4) je tiskal kar dve minuti.

Kakovost je solidna, a nič več kot to. Tako pri besedilu kot pri grafiki ga prehitijo nekaterih konkurenti, čeprav so razlike dejansko zelo majhne. Opazi se nekaj rastra, tudi barvni prehodi bi lahko bili mehkejši, podrobnosti pa so še kar dobre. Ločljivost je seveda standardnih 600 × 600 pik na palec. Bolj poslovno naravnani tiskalniki imajo praviloma zelo konkurenčno ceno izpisa, in ta Ricoh ni izjema. Stran besedila namreč velja 1,4 centa, stran barvne grafike pa 7,7 centa, oboje pa je v vrhu preizkušenih naprav. Posamezna barvila so seveda ločena po barvah, menjava je silno enostavna in hitra, tudi sicer je delo s tiskalnikom enostavno.

Ricoh SP C231n

Hitrost: 9.

Kakovost izpisa: 7.

Opremljenost: 6.

Cena izpisa: 10.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 20 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 164 EUR, cena ČB strani 1,4 centa, barvne 7,7 centa.

Za: Cena naprave, cena izpisa.

Proti: Povprečna kakovost izpisa.

Samsung CLP-325

Če malo pogledamo po domačih spletnih trgovinah in uredimo barvne tiskalnike po ceni, se bo na vrhu znašlo par Samsungovih modelov. Tu mislimo na modele CLP-325, CLP-320 in CLP-325W. Ti so pravzaprav vsi enaki, s to razliko, da ima model CLP-325W vključen še brezžični vmesnik WiFi, ki ga preizkušeni CLP-325 ni imel. Gre pa za najcenejši tiskalnik na tokratnem testu.

Tiskalnik je razmeroma kompaktnih mer, primerljiv je z manjšimi Hpjevimi napravami, recimo CP1025. Je kvadratne oblike, spodaj ima malce štrleč predal, v katerega lahko spravimo do 130 listov. Na odlagalniku na vrhu se lahko nabere do 80 listov, preden jih moramo odmakniti. Tiskalnik je zelo enostaven za uporabo, pohvalimo pa lahko razmeroma nizek nivo glasnosti med tiskanjem, kar bo pri tiskanju doma vsekakor dobrodošlo.

Še kar dobro se je odrezal na hitrostnem preizkusu, seveda v okviru pričakovanj. Hitrost je sicer solidna, obljubljajo šestnajst strani na minuto pri črno-belem in štiri strani pri barvnem tisku. V praksi smo izmerili slabih dvanajst strani - to je povsem zadovoljivo, barvni tisk pa se tudi v praksi drži slabih štiri strani na minuto, ne glede na format (torej tako pri datotekah DOC kot PDF). Se pa nam je proti koncu preizkusa zgodilo, da se je tiskalnik začel pregrevati, tako smo ga morali za krajši čas ugasniti, da je lahko tiskal dalje. To se je zgodilo po približno sto straneh, ki smo jih natisnili v slabe pol ure - tega večina domačih uporabnikov niti ne bo izvajala. Kakovost izpisa je po pričakovanjih kar solidna, čeprav se nekateri tekmeci bolje obnesejo, sploh pri prehodih.

Samsung CLP-325

Hitrost: 6.

Kakovost izpisa: 7.

Opremljenost: 5.

Cena izpisa: 8.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 16/4 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 109 EUR, cena ČB strani 3,3 centa, barvne 14,4 centa.

Za: Cena, kompaktnost, nizka glasnost.

Proti: Povprečna hitrost, pri dolgotrajnejšem tisku se je pregrel.

Xerox Phaser 6000

Phaser 6000 je najmanjši tiskalnik na našem testu in z enajstimi kilogrami tudi najlažji. Od popolnega kvadra z zaobljenimi robovi ga loči le del predala, ki gleda iz naprave na spodnjem delu, ter plastični podaljšek odlagalnika listov zgoraj.

Vse na napravi je osnovno. Predal sprejme le 150 listov in ni razširljiv, prav tako ne 64 MB vgrajenega pomnilnika. Od priključkov je na voljo samo USB, ločljivost pa ne presega 600 × 600 pik na palec, prav tako ni dodatka za tisk na obe strani. Barvilo zmore le 1000 strani, črno se z 2000 obnese nekoliko bolje, a je to še vedno premalo.

Navedenih 12 strani na minuto nismo nikoli dosegli, a je bila hitrost ne glede na vrsto dokumentov sprejemljiva. Zataknilo pa se je pri kakovosti. Poleg hitrosti je kakovost natisnjenega besedila verjetno najopaznejša prednost laserskih tiskalnikov v primerjavi z brizgalniki. Zato smo bili šokirani, ko je imelo besedilo, natisnjeno s Xerox Phaser 6000, močno nazobčane robove in vrsto nepravilnosti, podobno kot pri brizgalnikih. Pravzaprav laserskih naprav s tako slabo kakovostjo natisnjenega besedila še nismo preizkušali. Tudi barve in prelivi so v primerjavi s konkurenco videti občutno slabše. Lahko da gre le za težavo z gonilniki ali pa smo slučajno v laboratorij prejeli primerek z napako, a v tem trenutku boljšega mnenja ne moremo podati.

Ob vsem rečenem bi kljub nizki ceni in kompaktnosti Xerox Phaser 6000 težko priporočali komurkoli, saj je kakovostnih konkurenčnih izdelkov dovolj.

Xerox Phaser 6000

Hitrost: 7.

Kakovost izpisa: 5.

Opremljenost: 5.

Cena izpisa: 7.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 12/10 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 128 EUR, cena ČB strani 3,1 centa, barvne 14,6 centa.

Za: Cena, kompaktnost.

Proti: Kakovost izpisa.

Xerox Phaser 6125

Phaser 6125 je eden izmed cenejših Xeroxovih modelov. Najprej opazimo nadzorni vmesnik, ki je na zgornjem delu naprave, sestavlja pa ga manjši nabor tipk in črno-beli zaslon LCD. Delo z njim je sicer dokaj neintuitivno, a ga na srečo ne bomo pogosto uporabljali. Povezava je možna prek USB ali omrežnega priključka.

Oprema je osnovna in zaman bomo iskali dodatek za tisk na obe strani. Predal sprejme 250 listov in ni razširljiv, prav tako ne 64 MB vgrajenega pomnilnika. Barvila in valji so ločeni. Štirje valji so združeni v eni enoti, barvila pa vstavimo v stranski del naprave. Barvila naj bi po navedbah izdelovalca zmogla po 2000 črno-belih in 1000 barvnih strani. To je zelo skromno, obenem pa so priložena barvila še manj zmogljiva. Po 150 natisnjenih straneh je tiskalnik namreč poročal, da smo porabili že 40 odstotkov črnega barvila.

Tiskanje poteka pri ločljivosti 600 × 600 pik na palec, navedena hitrost pa je 16 strani na minuto za črno-belo in 12 za barvno tiskanje. Kakovost tiskanja je dobra. Barvni prelivi sicer niso povsem zvezni, a to odtehtajo lepo vidne podrobnosti in pravilnost barv. V laboratoriju nam ni uspelo doseči navedene hitrosti tiskanja. Pri tekstovnih dokumentih smo dosegli kvečjemu 12 strani na minuto. Omeniti pa velja tudi, da se naprava pogosto kalibrira, to pa vzame precej časa.

Xerox Phaser 6125 ponuja kakovostno tiskanje pri zmerni hitrosti in po zelo sprejemljivi ceni na natisnjeno stran, končni vtis pa pokvari nizka zmogljivost barvil.

Xerox Phaser 6125

Hitrost: 7.

Kakovost izpisa: 8.

Opremljenost: 6.

Cena izpisa: 7.

Ločljivost in hitrost: 600 × 600 pik na palec, 16/12 strani na minuto (ČB/barvno).

Cena: 154 EUR, cena ČB strani 3,1 centa, barvne 14,6 centa.

Za: Hitrost barvnega izpisa, kakovost odtisa.

Proti: Majhna zmogljivost barvil.

Zakaj tako hitro zmanjka barvila?

Na naših preizkusih se za ceno posameznega izpisa (torej črno-belega in barvnega) obrnemo neposredno na izdelovalce, saj tiskalniki z enim barvilom oziroma tonerjem natisnejo tudi po nekaj tisoč strani. A marsikdo je po nakupu hitro razočaran, češ da je treba zelo hitro kupiti novo barvilo, torej je slednje zdržalo bistveno manj, kot bi moralo.

Barvilo ni enako barvilu. V tistem, ki ga dobimo ob novem tiskalniku, je včasih lahko tudi le 1/6 barvila, ki ga premore nova kartuša!

Realnost je namreč taka, da praktično vsi izdelovalci cenejšim laserskim tiskalnikom dodajajo t. i. začetna oziroma "starter" barvila. Ta zdržijo bistveno manj kot tista, ki jih kupimo kasneje (glej tabelo). Pri nekaterih modelih zdržijo le kakih 500 strani, oziroma v nekaterih primerih tudi do šestkrat manj kot zmogljivejša barvila, ki jih sicer uporabljajo. Največkrat zdržijo začetna barvila tam okoli tisoč strani, navadna pa pri teh cenejših tiskalnikih še enkrat več.

Veliko uporabnikov pri nakupu barvil hitro pomisli, ali ne bi bilo morda ceneje kupiti kar novega tiskalnika. No, ravno zaradi teh začetnih barvil se to ne izplača, saj bomo zopet natisnili razmeroma manj strani kakor kasneje, ko že preidemo z začetnih barvil na tista prava.

Pogled v laboratorij

Tiskalnike načeloma redno preizkušamo v okviru naših "nenehnih" preizkusov, tu in tam pa naredimo tudi kak večji preizkus posameznega segmenta. Nazadnje smo tako preizkusili večopravilne brizgalne modele, pred tem pa večopravilne laserske naprave. Zaradi razmeroma velikega povpraševanja s strani bralcev in znancev smo se odločili za pregled vstopnega segmenta barvnih laserskih modelov, ki se nam zdi vedno bolj zanimiv.

V resnici je le na videz zanimiv. Kot smo izvedeli tudi od uvoznikov, je teh tiskalnikov manj, kot smo pričakovali, domači uporabniki pa še vedno raje posegajo po brizgalnih modelih. To so potrdile tudi različne svetovne statistike. Tako smo na koncu uvrstili na preizkus enajst različnih modelov, nekatere smo sicer preizkušali že pred časom, a so še vedno naprodaj.

Preizkusi potekajo po ustaljenem redu. Tiskalnike vse popišemo in uvrstimo v naše tabele, podatke dobimo na spletnih straneh izdelovalcev. Za cene potrošnega materiala (barvil) se obrnemo na uvoznike, za cene naprav pa pregledamo domače trgovine, da bi našli najnižjo domačo ceno - ta se zadnje čase praviloma najde v spletnih trgovinah.

Za same preizkuse imamo kar nekaj testnih datotek, ki so že leta enake, tako da lahko naprave primerjamo tudi s starejšimi. Osnova za hitrostne meritve so seveda navadne tekstovne datoteke v obliki DOC, poleg njih pa imamo še nekaj datotek PDF (strani iz naše revije). Za oceno kakovosti nam najbolje rabi vektorska slika, za oceno kakovosti fotografij pa bitna, čeprav to pride bolj v poštev pri brizgalnih tiskalnikih kot pri laserjih.

Vse hitrosti seveda zapišemo v prej omenjeno tabelo, enako tudi ocene kakovosti. Zraven zapišemo še ocene zmogljivosti in opremljenosti naprav, tu pridejo v poštev vmesniki, količina papirja, ki ga sprejme predal oziroma podajalnik, enostavnost dela itd.

Zlati Monitor

Pri tokratnem zlatem Monitorju smo imeli razmeroma lahko izbiro - prislužil si ga je Ricohov model Aficio SP C231n. Gre sicer za malenkost starejšo napravo (preizkusili smo jo aprila lani), a se trg laserskih tiskalnikov premika po polžje, tako da je še vedno aktualen. Nekatere domače uporabnike bi znale motiti njegove malce večje mere v primerjavi z najmanjšimi modeli (sploh če pomislimo na poceni črno-bele laserske modele). Drugače žal ne gre, saj gre vendarle za zmogljivo in trpežno napravo.

Vse drugo pa je res pohvale vredno. Zelo konkurenčna se nam zdi cena izpisa, ki se mirno kosa z bistveno dražjimi in zmogljivejšimi modeli. Glede na druge v tem cenovnem okviru pa s tega stališča res nima tekmeca. Če smo že pri denarju, omenimo še presenetljivo ugodno ceno same naprave, velja le 164 evrov. To je za tako kombinacijo hitrosti, enostavnosti dela in ugodnega izpisa res poceni.

Če pa se nam ta model vseeno zdi prevelik in pravzaprav ne nameravamo veliko tiskati, pa je solidna izbira tudi Samsungov CLP-325. Ta je majhen, lahek in tih, hkrati pa izredno poceni, pravzaprav je najcenejši med preizkušenimi tiskalniki, na voljo pa je tudi različica s brezžičnim vmesnikom. Z njim smo sicer imeli nekaj težav pri dolgotrajnem tisku več strani, a je tisk krajših dokumentov povsem neproblematičen.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji