Z letalom po Evropi
Ena od koristnih pridobitev združene Evrope so nedvomno poceni letalski prevozniki, ki so v zadnjih nekaj letih s cenami, ki so pogosto nižje od tistih za vlak, povzročili pravo malo potovalno revolucijo. Konec aprila je prvi izmed njih, EasyJet, prišel tudi k nam, v nadaljevanju pa si jih bomo, tudi zato, ker je splet pomemben sestavni del njihovega poslovanja, nekoliko podrobneje ogledali.
Z letalom po Evropi
Ryanair
Spletni sprehod bomo začeli pri letalski družbi, s katero se je pravzaprav začelo obdobje tako imenovanih cenovno ugodnih ali, po domače, budžet letalskih prevoznikov. V ne tako davni preteklosti, recimo pred desetimi ali petnajstimi leti, so se ameriški turisti v Evropi čudili, kako nenaravno drage so letalske karte za polete med pravzaprav sosednjimi velemesti, upoštevaje ameriške razdalje. Skokec iz Londona do Pariza je bil, recimo, cenovno primerljiv ali celo dražji od neprimerno daljšega poleta z ene na drugo ameriško obalo. Vzrok so bili mali evropski državni monopoli. Evropsko nebo so si razdelile številne državne letalske družbe in cene navijale, kolikor se je le dalo. Pri tem pa so v mnogih primerih še vedno pridelovale izgube, a to je že druga zgodba.
Druga slabost teh malih monopolov je bilo razmeroma majhno število krajev, kamor je bilo mogoče leteti s posameznih letališč. Med seboj so bila povezana le največja letališča, v marsikateri manjši, a turistično vseeno zanimiv kraj pa redne letalske linije sploh ni bilo, saj za velike državne letalske družbe niso bili zanimivi.
Monopol državnih letalskih prevoznikov je, če smo čisto natančni, prvi načel Richard Branson s svojo družbo Virgin Atlantic (www.virgin-atlantic.com), s katero je leta 1984 začel prevažati potnike iz Londona v Združene države. Zakonodaje evropskih držav so takrat še skrbno varovale državne monopole, zato je bilo treba na poceni evropske polete še nekoliko počakati.
Leta 1985 je Tony Ryan na Irskem ustanovil majhno letalsko družbo z enim samim letalom za 15 potnikov in jo poimenoval kar po sebi. Leteli so med irskim Waterfordom in Londonom in uspelo jim je s polovico nižjimi cenami od tedaj običajnih načeti monopol irske in britanske državne družbe, Air Lingus in British Airways. A le na poletih med tema državama, kajti drugi deli Evrope so jim bili še vedno nedostopni.
Prva leta Ryanairu posli sicer niso cveteli tako, kakor so si zamislili, potem pa so v začetku prejšnjega desetletja prenovili upravo, se pri poslovni strategiji začeli zgledovati po ameriški družbi Southwest Airlines (www.southwest.com) in številke so se iz rdečih spremenile v črne. Zares odprlo pa se jim je leta 1997, ko je Evropska zveza odstranila monopolne ovire za letalske prevoze. Takrat so lahko odprli številne nove letalske povezave s celinsko Evropo, imeli pa so že tudi dovolj izkušenj s poceni leti, zato ni nič nenavadnega, da so v kratkem času postali ena največjih evropskih letalskih družb.
Trenutno imajo 74 letal, s katerimi letijo na 127 letalskih progah med 16 državami, s širitvijo Evropske zveze pa se bo število povezav prav gotovo še precej povečalo.
Skrivnost uspeha so seveda kar se da majhni stroški. Predvsem so oklestili vse, kar na potovanju iz enega v drug kraj ni nujno potrebno, recimo v ceno karte všteta prigrizek in pijačo. Nepotrebnih stroškov si ne delajo niti s tiskanjem kart ali z razporejanjem potnikov po sedežih, saj se lahko vsakdo usede, kjer je pač prostor.
Verjetno največji delež pri zmanjšanju stroškov imajo poleti z manjših letališč, ki so Ryanairu ponudila svoje storitve po bistveno nižjih cenah. Ker uporabljajo samo eno vrst letal, boeing 737, je vzdrževanje letal in šolanje posadk cenejše, pa še pri nakupu letal dobijo količinski popust. Leta 2002 so na primer pri Boeingu (www.boeing.com) naročili kar 150 novih letal, lani pa so naročilo še nekoliko povečali.
Zlasti tekmeci jim očitajo tudi nekaj ne ravno zglednih načinov varčevanja. Pogosto imajo na primer težave s sindikati, ki jih bodisi sploh ne priznavajo ali pa ne upoštevajo njihovih pravil, seveda na škodo zaposlenih, od fantov, ki premetavajo prtljago, do pilotov.
Največ kritik pa so bili deležni zaradi domnevnega zavajanja potnikov. V oglasih namreč pogosto zamolčijo ali objavijo le v najdrobnejšem tisku, s katerega letališča pravzaprav letijo. Pred nekaj leti so na primer oglaševali novo progo v K?benhaven, potniki pa so se namesto v danski prestolnici znašli v 60 km oddaljenem švedskem Malmöju.
Mala letališča seveda sama po sebi niso nič slabega. Pogosto so celo prijaznejša, le kakšno bolje založeno brezcarinsko trgovine boste tam zaman iskali, a odkar smo v združeni Evropi, tam za nas tako ali tako ne veljajo več brezcarinske cene. Upoštevati moramo le, da so ta letališča navadno nekoliko bolj oddaljena od velikih mest in je torej treba k stroškom potovanja prišteti še prevoz do njih.
Ampak zdaj je že čas, da se vrnemo k spletu. Že pred dvema letoma so kar 96 % vseh letalskih kart prodali v spletu, številka pa prav dosti višja verjetno sploh ne more več postati. Z neposredno prodajo v spletu prihranijo večino stroškov, ki bi jih drugače imeli s klasičnimi poslovalnicami oziroma z deležem, ki bi si ga zaračunali posredniki.
Spletni nakup letalske karte je enostaven, čeprav verjetno marsikdo sprva doživi neljubo presenečenje. Cene Ryanairovih poletov so v oglasih pogosto prav neverjetno nizke, ko na spletni strani izberemo želeni polet, pa pogosto ugotovimo, da je cena nekajkrat dražja od oglaševane in prav nič ugodnejša od cene pri, recimo, domači Adrii. V oglasu pač preveč radi spregledamo besedico od.
Ob obisku Ryanairove spletne strani hitro ugotovimo, da se cene na posamezni letalski progi zelo razlikujejo, najbolj pa so odvisne od naše hitrosti. Čim prej rezerviramo karto, tem cenejši bo polet. Poleg tega je treba, če želimo kar se da ugodno ceno, izbrati tudi pravi dan v tednu in pri progah, ki imajo na dan več poletov, tudi cenovno najugodnejšo uro. Ta je seveda, tako kakor tudi dan oziroma sezona, ki prav tako vpliva na ceno, praviloma časovno najmanj ugodna.
In kakšne so pravzaprav te tako zelo ugodne cene? Polet od Celovca do Londona si je mogoče omisliti že za, verjeli ali ne, en sam samcat evropski stotin ali poltretji tolar, a je treba k temu prišteti še pot do celovškega letališča in tamkajšnjo letališko pristojbino, ki stane 21 evrov ali okroglo 5000 tisočakov. Če boste karto plačali s kreditno kartico, boste morali plačati še dodatni poltretji evro, s katerim Ryanair nadoknadi stroške, ki mu jih za poslovanje s kreditnimi karticami zaračuna banka.
A ne bodite preveč presenečeni, če polet na dan, ki ste ga najprej izbrali, ne bo tako zelo poceni. V najslabšem primeru vas namreč utegne stati, z letališko pristojbino vred, kar 100 evrov ali 24 tolarskih tisočakov. V tem primeru se splača, če ste glede datuma odhoda lahko vsaj nekoliko prilagodljivi, pogledati, koliko bi vas stal polet kak dan pozneje. Ali prej, kajti pri iskanju upoštevajte, da poznejši datum ni vedno ugodnejši. Iskanje cenejše karte nam olajša pregleden spletni obrazec za rezervacijo.
Marsikomu je marca odločitev za zgodnjo rezervacijo kart precej olajšala novica, da je mogoče dan poleta ali ime potnika za že rezervirano oziroma kupljeno karto do 12 ur pred odhodom spremeniti. Sprememba sicer ni brezplačna, saj je treba zanjo doplačati približno 5000 tolarjev in še morebitno razliko v ceni karte za novi dan poleta, če je ta višja od že kupljene, a je to kljub vsemu več kakor dobrodošla ugodnost.
Pred nakupom karte si je koristno prebrati tudi drobni tisk (do katerega pridemo s klikom terms & conditions), da nas ne bi doletelo neprijetno presenečenje. Tu na primer izvemo, da se moramo za polet prijaviti najmanj 40 minut pred odhodom, da lahko brezplačno na letalo vzamemo samo 15 kg prtljage ali da na letalu ne smemo piti svoje alkoholne pijače (za primer, če ste morda pomislili, da bi s seboj vzeli pivo ali dve).
Podobno poceni kakor let iz Celovca v London so tudi številni drugi poleti, tako da si lahko z malce truda organizirate zelo poceni potovanje po Evropi. Omenimo še, da Ryanair leti tudi iz Gradca in z goriško/tržaškega letališča Ronke.
Na Ryanairovi spletni strani lahko poleg letalske karte rezervirate tudi hotel. Tu boste namreč našli povezavo do Ryanair Hostels, kjer lahko izbirate med 3000 cenovno ugodnimi prenočišči in če niste preveč izbirčni, za povrh pa ste še dovolj hitri, lahko na primer v Londonu najdete prenočišče že za manj kakor 3000 tolarjev, v Parizu pa celo za samo 2500 tolarjev.
Na Ryanairovem seznamu je trenutno 127 letalskih prog med 16 evropskimi državami.
Letalsko karto iz Celovca v London si lahko omislimo za en sam samcat evropski stotin.
EasyJet
Največji Ryanairov tekmec med cenovno ugodnimi letalskimi prevozniki je britanski EasyJet, ki je za osrednji del Slovenije pravzaprav še bolj zanimiv, saj od konca aprila leti tudi z ljubljanskega letališča Brnik. Način delovanja je zelo podoben in to se najbolje vidi pri cenah. Z Brnika v London lahko poletite že za samo 3 evre ali približno toliko, kolikor vas bo na cilju stalo malo pivo. Vendar pa nam je prvo tako ugodno karto uspelo najti šele za polet v drugi polovici oktobra. Če ne morete čakate tako dolgo, si lahko maja ali junija enosmerno karto omislite po 37 evrov, k temu pa je treba prišteti še 16 evrov letališke pristojbine. Polet iz Ljubljane v London vas bo torej stal dobrih 12 tolarskih tisočakov. Omenimo še, da pri poceni letalskih prevoznikih povratne karte niso nič cenejše od enosmernih, je pa seveda karta za povratek iz Londona v Ljubljano cenovno prav tako zelo odvisna od dneva, ko bi se radi vrnili. Če imate smolo, boste morali zanjo odšteti celo 127 evrov (in seveda še letališko pristojbino).
Skratka, če vam doslej še ni uspelo ugotoviti, kupovanje letalske karte pri poceni letalskem prevozniku je postalo nekoliko podobno barantanju na vzhodnjaškem bazarju, pri čemer pa cena ni odvisna od naše pogajalske spretnosti ali dobre volje prodajalca, temveč od naše potovalne prilagodljivosti.
Z Brnika lahko z EasyJetom letimo samo v London ali, če smo natančnejši, na tamkajšnje letališče Stansted, od tam pa se nam potem odpre pot na številne konce Evrope. Ker je Stansted tudi Ryanairovo matično letališče, je izbira zelo pestra in če se vam ne mudi zelo in bi radi prihranili nekaj tolarčkov, se pogosto namesto neposredno iz Ljubljane v marsikateri kraj splača leteti prek Londona. Povratna karta iz Ljubljane v francosko prestolnico na primer stane okroglih 60 tisočakov, z vmesno postajo v Londonu, z nekaj spretnosti pri kombiniranju poletov in prilagodljivosti pa lahko v Pariz in nazaj odletite že za pol manj denarja.
Poleg podatkov o poletih in oddelka za rezervacije boste, podobno kakor na Ryanairovi spletni strani, tudi tu našli podatke o cenovno ugodnih prenočiščih, pa povezavo do spletišča, na katerem lahko najamete avto, in še marsikaj koristnega.
EasyJet od konca aprila leti tudi z Brnika.
Neuspešni
Odhod evropskih letalskih monopolov je poskušalo izkoristiti precej novo nastalih letalskih prevoznikov, a ni vsem uspelo tako kakor Ryanairu in EasyJetu. V nizozemskem KLM so na primer ustanovili Buzz, a ga je lani prevzel Ryanair. Še nekoliko prej so obupali v Go, ki ga je potem prevzel EasyJet.
Majhni & poceni
Ryanair in EasyJet seveda nista edina cenovno ugodna evropska letalska prevoznika. Nizozemska letalska družba Basiq Air (www.basiqair.com), ki pravzaprav sodi v sklop družbe Transavia, bo zanimiva predvsem za vse, ki bi radi potovali na Nizozemsko, našim krajem pa se najbolj približa v italijanskem Trbižu (Treviso). Kot zanimivost omenimo, da so v Basiq Air prvi omogočili spletno prijavo (check in) za polet, saj si lahko kar sami, od doma, izberemo sedež in natisnemo vstopno karto.
Nekaj poceni letalskih prevoznikov je tudi v Nemčiji. AirBerlin (www.airberlin.com) leti med številnimi nemškimi mesti ter španskimi in grškimi turističnimi kraji. Precej razvejeno mrežo prog ima tudi Germanwings (www.germanwings.com). Če drugje ne najdete želene povezave, lahko poskusite še pri angleških BMI Baby (www.bmibaby.com), FlyBE (www.flybe.com) ali, recimo, Excel Airways (www.excelairways.com).
Nam najbližji je italijanski Volare (buy.volareweb.com), s katerim lahko, recimo, iz Benetk v Atene odletite že za 40 evrov. S tem pa seznam poceni letalskih prevoznikov še zdaleč ni izčrpan. Če bi želeli leteti v Skandinavijo, se lahko z EasyJetom ali Ryanairom odpravite na Standsted, od tam pa boste lahko z Norvegian (www.norwegian.no) odleteli v Oslo, z letečimi Finci iz Flying Finn (www.flyingfinn.com) v Helsinki, z Iceland Express (www.icelandexpress.com) pa v Reykjavik. Verjetno je odveč pripomniti, da je v vse te kraje danes mogoče leteti za vsaj pol manj denarja kakor pred desetimi leti.
Italijanski Volare ima razvejeno omrežje poletov z beneškega letališča.
Letala nemške družbe Germanwings letijo predvsem v tople kraje.
----
Vozi me vlak v daljave
Letala so hitra in kakor smo se lahko prepričali, čedalje cenejša, a prav povsod se z njimi ne da priti. Če se na potovanje po Evropi ne odpravite z lastnim ali najetim avtomobilom, je koristno vedeti, kam vse lahko pridete z vlakom. Na spletni strani nemških železnic (reiseauskunft.bahn.de) boste našli vse potrebno za organizacijo potovanja z vlakom po Evropi. Pravzaprav še več, saj si lahko ogledamo celo, kako bi bilo videti potovanje na primer v Peking.
Iskalnik se pri nekaterih bolj eksotičnih ciljih sicer ne izkaže najbolje, saj za pot Ljubljana-Peking hladnokrvno izpiše, da ni mogoča. Šele če mu ročno pomagamo in za vmesno postajo izberemo Berlin ali, recimo, Budimpešto, izvemo, da se bomo na Kitajsko pripeljali po približno 200 urah ali v dobrih 8 dneh. Po drugi strani pa iskalnik sam najde povezavo med Ljubljano in Ulan Batorjem v Mongoliji.
Skratka, ne obupajte prehitro, če iskalnik povezave ne bo našel takoj, sicer pa se to verjetno ne bo zgodilo prav pogosto. Vse druge naloge, ki smo mu jih zadali, je namreč opravil brez težav. Ko nas je, recimo, zanimalo, kako bi z vlakom prišli iz Mosta na Soči do škotskega Invernessa, smo v nekaj trenutkih izvedeli, da bi morali osemkrat prestopiti, na cilj pa bi se pripeljali po približno 30 urah. Na žalost podatkov o cenah, razen za cilje v Nemčiji, tu ni, zato bi bilo treba še kar precej raziskovalnega dela, če bi želeli ugotoviti, ali je na Škotsko ceneje potovati prek Benetk in Lilla ali prek Münchna in Pariza.
In ko smo že ravno pri vlakih, omenimo še dve spletni strani. Slovenske železnice, z domačim voznim redom, a brez cen, da o spletnem nakupu kart niti ne govorimo, najdemo na naslovu www.slo-zeleznice.si. Koristnejši utegne biti obisk spletne strani Eurostara (www.eurostar.com), hitrega vlaka med Londonom in Parizom, predvsem zato, ker je karte mogoče rezervirati in kupiti v spletu, za nakup pa veljajo podobna pravila kakor pri poceni letalskih družbah - cene za posamezne dni in ure se precej razlikujejo, dodatno pa boste prihranili, če boste karto rezervirali dovolj zgodaj. Mimogrede, letalska karta od Londona do Pariza je pri EasyJetu cenejša kakor vozovnica za vlak, je pa zato vožnja z vlakom udobnejša in če prištejemo še čas, ki ga zapravimo na letališču, tudi hitrejša.
Na spletni strani nemških železnic si lahko ogledate, kako bi bilo videti potovanje iz Mosta na Soči v Inverness.
Karto za hitri vlak iz Pariza v London lahko kupite v spletu.
Novosti pri Googlu
Skoraj ne mine mesec, da ne bi poročali o novosti, ki so jo zakuhali pri Googlu. V prejšnji številki smo, recimo, pisali o Googlovi e-pošti (www.gmail.com), kjer uporabnikom ponujajo kar enogigabajten e-poštni predalček, in to brezplačno (mimogrede, 1 GB prostora na disku dandanes stane, pri cenah, ki jih lahko doseže velikan, kakršen je Google, morda 100 tolarjev).
Poslovni svet te dni sicer nestrpno pričakuje Googlov vstop na ameriško borzo, kjer naj bi prodali za 2,7 milijarde dolarjev delnic, nas pa tokrat bolj kakor posli zanimajo druge novosti in nekatere med njimi si lahko ogledate v Googlovem tehnološkem parku na naslovu labs.google.com. Tu so zbrani različni Googlovi projekti, ki še niso ali morda sploh nikoli ne bodo zreli za zaresen zagon.
Preizkusite lahko na primer osebni Google, ki iskanje prilagodi vašim navadam in željam. Najprej morate izpolniti svoj profil, potem pa bo vam prilagojeni Google v skladu z njim razvrščal zadetke in torej spletne strani, ki ustrezajo vašemu profilu, uvrščal više, kakor jih razvršča "običajni" Google.
Zanimivo utegne biti tudi obveščanje o novih spletnih straneh. Google vas bo v tem primeru po e-pošti obvestil, če se bo na njegovem seznamu spletnih strani (na katerem jih je, mimogrede, že več kakor 4 milijarde) znašla nova stran, ki ustreza vašim iskalnim pogojem.
Če ste se naveličali pomagati iskalcem vesoljskih civilizacij SETI, lahko namestite Google Compute in prosti čas svojega računalnika podarite raziskovalcem s Stanfordske univerze, ki se ukvarjajo z zgradbo beljakovin.
Ali pa preizkusite Google Sets - vpišete od dve do pet stvari in Google bo dodal še druge, ki se tako ali drugače skladajo s tistimi, ki ste jih vpisali. Na prvi pogled precej nenavadno, a bo vseeno utegnilo biti včasih celo koristno. Če na primer vpišete Lagavulin, Talisker in Oban, bo Google na seznam dodal še dobrih 40 drugih škotskih viskijev in med njimi boste morda zagledali tistega, ki se ga nikakor ne morete spomniti. Ali pa, recimo, vpišete Odin in Thor, Google pa bo poskrbel, da se bodo na seznamu znašla še druga nordijska božanstva.
Google Sets išče, bolj ali manj uspešno, sorodne stvari in pojme.
Web Alerts vas po e-pošti opozarja na nove spletne strani.