Z vrha je vse lepše
Že res, da živimo v trirazsežnem svetu. Letimo z letali, plezamo na gore, se potapljamo in iz dvodimenzionalne površine pisalne mize hitro naredimo tridimenzionalno. A zares domači sta nam le dve dimenziji: naprej-nazaj in levo-desno, torej òsi x in y. Sanje o brezskrbnem obvladovanju osi z pa so stare ravno toliko kot človeštvo. Le kdo od nas ni kdaj zavidal kragulju, ki na videz brez truda lebdi visoko nad travnikom? Ali pa veverici, ki so ji veje dreves kot nekakšna fraktalna 3D mreža, po kateri svobodno potuje?
Spodnja stran letalnika je preprežena s senzorji in navigacijskimi lučmi. Vse za varnost.
Tleče zanimanje za to zadnjo os so spet razplamteli letalniki, male naprave, ki so dovolj lahke in pametne, da lahko avtonomno letijo in snemajo pogled z vrha. Tako je marsikdo prvič videl, kako je njegovo mesto, hiša, travnik ali čreda ovac videti z višine. Zadevice so postale tako dostopne, da si jih lahko privošči praktično vsak. Zdaj ni več treba zganjati akrobacij na lestvi in ugotavljati, ali je žleb poln vejevja in koliko sosedovih frizbijev je na strehi. Prižgemo letalnik, ga dvignemo in pogledamo, kaj in kako je z nesrečnim žlebom in kako grdo bomo gledali sosede mulce. Preprosto in precej varneje.
Cene teh napravic (s kamero) se začnejo pri 50 evrih, cene najboljših pa poletijo v nebo (khm …). Odsvetujemo nakup cenenih naprav. Ne le zaradi kakovosti izdelave in posnetkov, temveč predvsem zaradi varnosti. Te napravice imajo zelo majhne možgane in hitro odfrčijo po svoje ali v koga. Zato smo se odločili za DIJ Phantom 4, resnejšo napravo v rangu 1000–1500 evropskih denarjev, ki spada med tako imenovane prosumer izdelke. Torej nekaj, kar lahko uporabljata bodisi profesionalec bodisi ljubitelj.
Prvi vtisi
Najprej nekaj besed o izdelovalcu, DJI, po domače Da Džiang Inovations. Podjetje ima sedež v Šenženu na jugu Kitajske. A naj bralca geolokacija ne zavede. DIJ-jevi izdelki so vrhunsko izdelani, zato ni čudno, da jih je The Economist postavil na prvo mesto med izdelovalci civilnih letalnikov.
Eden od štirih elektromotorjev. Zadevica je miniaturna in kaže, kako je Phantom zares vrhunsko sestavljen. Besedni zvezi »kitajska roba« so šteti dnevi.
DJI je lani obrnil 1,5 milijarde evrov, kar za nišnega izdelovalca sploh ni slabo. Podjetje skoraj vsak mesec ponudi kakšno izboljšavo, dodatek, nadgradnjo ali celo nov izdelek.
Kot rečeno, smo tokrat testom podvrgli Phantom 4. Zadevica je lično zložena v zares uporabno in kompaktno polistirensko škatlo. Prejšnji Phantom so zapakirali v navadno kartonasto škatlo in uporabnik je moral dokupiti kak orodjarski ali produkcijski kovček s peno. Nova škatla je zares uporabna in dobro ščiti nežno drobovje letalnika.
Med opremo v škatli sta seveda najbolj dominantna daljinski krmilnik in letalnik. Oba sta iz visoko sijoče zelo trdne bele plastike, ki nehote (ali pa hote) spominja na Applove izdelke. Že na otip sta glavni komponenti izdelani vrhunsko in dajeta občutek, da bosta zdržali tudi kako grobo jemanje vzorca tal.
Letalnik
Na prvi pogled se Phantom 4 od svojih predhodnikov ne razlikuje bistveno. Malce podrobnejši pogled pa razkriva kopico izboljšav.
Prva opaznejša zadeva je bistveno zmogljivejša kamera. Na videz majhna zadevica zajema 4K video pri največ 60 slik na sekundo (fps). Skupaj z vrhunskim stabilizatorjem kamere (gimbal, kardan) in mehkim letom zagotavlja izjemno gladke posnetke.
Zelo solidna in uporabna škatla za prenašanje vašega dragocenega robotka. Zadeva ima celo zapah in ročaj!
Optika kamere ima 8 kakovostnih leč, kar zagotavlja izjemno ostro sliko. Če ločljivost znižamo na HD (1920x1080), lahko delamo posnetke s 120 fps. To prevedeno v 25 fps pomeni že kar lep »slow motion«.
Pri testiranju smo izvedli nekaj preletov nad drevesi in nekaj nizkih preletov. Ker je izhodni video v ločljivosti 3840x2160 pik, so posnetki dovolj dobri tudi za kakšno resnejšo filmsko produkcijo.
Izjemno se obnese tudi funkcija sledenja telesu (lahko človeku, vozilu ali čemerkoli, kar se premika). Na tablici preprosto obkrožimo predmet, ki bi mu radi sledili. Programje ga bo prepoznalo in letalnik skupaj s kamero bosta objektu neusmiljeno sledila. Zadeva pride prav pri kakšnih športnih dogodkih, saj letalnik zmore hitrost do 75 km/h. To pomeni, da zlahka sledi tekaču, kolesarju in celo motokrosistu.
Med sledenjem pa lahko Phantom 4 tudi kroži okrog premikajočega se objekta. Takšni posnetki so naravnost fantastični. Pri tem pomaga tudi domet, saj so ga povečali s približno 1,5 kilometra na 5 km. Ko to pišemo, pa so pri DIJ napovedali »range extender«, ki bo domet povečal na 8 km. Pri tem boste pa že potrebovali resnejši daljnogled.
Naj vas velikost ne zavede. Tale škatlica je zelo zmogljiva!
Še do nedavna je bilo to zelo drago ali celo nemogoče. Avtor tega besedičenja dela v oglaševanju in nekoč je bilo za karkoli temu podobnega na voljo le dvoje: najem helikopterja ali pa kran (dolga mehanska roka s kamero na koncu). Težave prvega so bolj ali manj očitne: prostaško visoka cena najema in karkoli podobnega bližnjim kadrom, saj bi vzgonski veter helikopterja »rahlo« motil sceno in igralce. Druga opcija, torej kran, pa ima zelo kratek doseg. Največji in spet prostaško dragi se stegnejo do 15 metrov, potem pa je zabave konec. Letalnik pa, kot rečeno, nima nobene od teh omejitev.
Video
Z Fantomom smo posneli tudi kratek zimski video posnetek. Ogledate si ga lahko na
Edina resna omejitev je, tako kot pri vseh sodobnih napravah, baterija. Zadeva je odgovorna za polovico teže letalnika in ga poganja (tovarniških) 28 minut. V realnem svetu pa je to bližje 20 minutam. Zato vam svetujemo, da je vaša prva naložba vsaj še ena dodatna baterija (battery pack), drugače boste večino časa na tleh in polnili baterijo (seveda če boste na terenu našli vtičnico).
Štirica je tudi zelo dobro založena s senzorji. Ti programski opremi sporočajo, kje je in kako blizu česa je. Na letalniku je modul GPS, ultrazvočni senzorji in pa algoritem za prepoznavo slike in objektov. Vse skupaj z nadvse zmogljivim programjem zagotavlja zelo visoko stopnjo varnosti in preprečuje, da bi mali robotek prehitro storil samomor.
Krmilnik in programje
Daljinski krmilnik je na prvi pogled zelo enostaven, nekje na ravni poceni avtomobilčkov RC. Ko pa nanj priklopimo tablico (ki ni del opreme, a je obvezna) in naložimo programsko opremo, vse skupaj postane precej bolj zapleteno. Program nas najprej vodi po kupu nastavitev, s katerimi določamo stopnjo avtonomnosti, nadzor in podobno.
Daljinski upravljalnik z nameščeno tablico in programjem. Za tablico sta skriti dve anteni.
Nam je pri nastavitvah pomagal izkušeni pilot Robert Reinhardt, ki so mu visokoleteči strokovni termini bistveno bolj domači kot nam. Ko smo se prebili skozi vse nastavitve in neskončno pravnih opozoril, smo naposled lahko odbrneli v zrak. Tudi krstni let je opravil naš pilot, ki je v ključnih situacijah s hladno glavo rešil neubogljivega robotka.
A brez skrbi, zadeva ima tudi … khm … »ameriški« način, kjer programje skupaj s senzorji opravi praktično vse delo. To pomeni, da bo v »dronanju« lahko užival tudi največji laik.
Ena od praktičnih zadevic je »return to home«. Če nam letalnik oddrvi predaleč ali pa ga spustimo za kakšno hišo in ne vemo, kje točno je, pritisnemo tipko s črko H in letalnik se bo najprej dvignil, nato pa priletel nazaj v varno zavetje upravljalca.
Programska oprema je (ko se ji nekaj časa posvečaš) precej uporabna in intuitivna. Oprema omogoča sestavo prikaza po uporabnikovih željah. Tega bodo veseli predvsem levičarji, saj si lahko glavna kontrolna okna postavijo po svoji čudaški logiki.
Pri sončnem vremenu je tablica precej neuporabna, saj je zelo težko razbrati, kaj prikazuje. Zato svetujemo, da si v naredi-sam maniri izdelate preprost senčnik iz kartona, ga posprejate z mat črno barvo in pritrdite na tablico. Mi smo si naložili nekaj več dela in senčnik naredili iz starega ohišja zunanjega diska. Zadeva se kljub površni izdelavi odlično obnese.
Nova različica Phantoma 4, imenovana Pro, pa že ima vgrajen prikazovalnik z bistveno večjo in samoprilagodljivo svetilnostjo.
Torej
Zadeva je preprosto izjemna. Tako kot dober fotoaparat ponudi vse, od »trotl« nastavitve do povsem ročne kontrole. To ni le igračka, temveč resno produkcijsko orodje ali pa izjemen hobi.
Žal pa domača zakonodaja ne mara preveč teh trotov, zato bodite pazljivi, kje in kdo upravlja letalnik. Več o zakonskih zadržkih si preberite v glavnem članku.
DJI Phantom 4
Letalnik s štirimi rotorji.
Izdeluje: DJI, dji.com.
Cena pri nas: od 1182 EUR do 1639 EUR (za enako napravo).
Za: Pametna programska oprema (Return-to-home, izogibanje oviram …), hitrost, okretnost, sledenje izbranemu objektu ali subjektu, 4K video pri 60 fps.
Proti: V kompletu je le ena baterija, nujen dodatek je pametni telefon ali tablica, grafični vmesnik in daljinski upravljalnik sta precej zahtevna za ljudi z le 20 prsti. Tablica se ne obnese v sončnem vremenu.