Za električno energijo moramo skrbeti pametneje

Elektroindustrija je bila med prvimi, ki so jo tehnološke in regulatorne sile začele spreminjati. Omrežja so postala pametnejša, viri energije čistejši, uporabniki pa imajo več izbire kot kdaj prej. A gre šele za začetek korenitih sprememb.

Anketa družbe Deloitte med vodilnimi kadri v energetiki je ugotovila, da je večina vodstev prepričana, da bodo njihova podjetja že čez tri leta videti močno drugače kakor danes, čez 5 ali 10 let pa povsem drugače. Težko jim oporekamo, saj ta industrija doživlja korenite spremembe in pravcato preobrazbo. V zadnjih letih se je po svetu močno okrepila proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer sta vodne vire povsem zasenčila veter in energija sonca. V ZDA so, denimo, v tem času podvojili količino vetrnih in sončnih elektrarn, ki tako predstavljajo dobro desetino energetskih virov te države. Podobno kot drugod po svetu se razvite države skušajo otresti odvisnosti od premoga in ga, kolikor je mogoče, nadomeščajo z zemeljskim plinom, ki se uporablja v proizvodnji električne energije. Prav nižje cene zemeljskega plina so lani prispevale k povprečno nižjim izdatkom gospodinjstev in gospodarstva za električno energijo. V Sloveniji bi bila znižanja brez nekaterih akcij posameznih ponudnikov in Zveze potrošnikov Slovenije komajda opazna, saj je še vedno razmeroma majhno število gospodinjstev kljub sprostitvi trga električne energije dejansko zamenjalo ponudnika. Za primerjavo: v nekaterih ameriških zveznih državah so se veleprodajne cene električne energije od leta 2014 do lani več kot prepolovile! In to kljub temu da so ponudniki intenzivno vlagali v nadgradnje, posodobitve in t. i. »dekarbonizacijo« svojih omrežij. Tudi Evropa močno teži k čistejši električni energiji, zato večina projektov, povezanih z novimi naložbami, temelji na obnovljivih virih energije ali rabi zemeljskega plina. Upamo, da tudi v Sloveniji ne bomo več (pre)dolgo kurili premoga z namenom proizvodnje električne energije. Sploh zato, ker smo z vodnimi viri bogata država in se solarne in vetrne energije v resnici niti nismo resno lotili. Raziskave kažejo, da proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov močno podpirajo tudi potrošniki, saj jim ni vseeno, kako onesnaženo je/bo njihovo okolje na račun njihovega udobja. Med slednjega bomo v prihodnjih letih zagotovo (pri)šteli tudi po en električni avtomobil na gospodinjstvo, če ne bo prišlo do zasuka v razmišljanju in bomo tudi Slovenci končno sprejeli delitveno ekonomijo in prispevali svoj kamenček v mozaik višje učinkovitosti izrabe virov.

Vloga porazdeljenih virov energije

Če že govorimo o tem, kaj si potrošniki želijo, potem porazdeljeni viri energije strmo plezajo po seznamu želja. Elektrodistribucijska omrežja bodo morala postati pametnejša, pa tudi porazdeljena, če naj se uspešno spoprimejo z energijsko sliko prihodnosti. Električna vozila, pametne naprave v gospodinjstvih in podjetjih ter druge z baterijami opremljene rešitve bodo morale začeti delovati kot (vsaj začasni) hranilniki električne energije, če naj gospodarstvo doseže energetsko učinkovitost, ki bo kos elektrifikaciji prometa. Shranjevanje energije bo velik izziv, pričakovati je, da se bodo oblikovala mikro omrežja, ki bodo znala pametno upravljati porabo energije – dobila jo bo tista naprava, ki jo bo trenutno potrebovala/trošila, dostavil pa ji jo bo tisti vir, ki bo to lahko storil najhitreje in najbolj ekonomsko učinkovito. Če so elektrodistribucijska podjetja v preteklosti prikazovala porazdeljene vire energije kot nezanesljive, bodo morala preseči ta izziv. Mnoga med njimi že raziskujejo možnosti, kako porazdeljena omrežja njihovemu poslovnemu modelu dodajo fleksibilnost in pravzaprav pomagajo višati odpornost celotnega omrežja. Tehnologija je na voljo, na trgu so že pametni inverterji in napredni sistemi za upravljanje distribucije električne energije glede na mikro območja. Svoje bo prispevala tudi sprememba navad uporabnikov. Vse večja ozaveščenost o potrebi varčevanja z električno energijo bo privedla do novih storitev in poslovnih modelov, gospodinjstva bodo v svojih napravah (beri: predvsem avtomobilih) hranjeno baterijo lahko posojala nazaj v omrežje in si tako znižala račun za energijo.

Mladi in korporacije so »za«

Omenili smo spremenjeno obnašanje potrošnikov. Lanska raziskava podjetja Deloitte v ZDA je pokazala, da so rezidenčni uporabniki zelo nagnjeni k rabi obnovljivih virov energije, kar 44 odstotkov jih je nagnjenih k naložbi v sončne celice, 41 odstotkov pa bi jih podprlo naložbo v občinsko tovarno elektrike, ki bi energijo pridobivala iz moči sonca. Če bi raziskava upoštevala le mnenje mlajših, torej milenijcev, bi se omenjena odstotka dvignila na 64 oziroma 53 odstotkov. Zanimiv je tudi odgovor na razlog za menjavo ponudnika – 60 odstotkov gospodinjstev vidi ponudbo obnovljivih virov energije kot tehten razlog za menjavo ponudnika.

Podobno velja za podjetja. Polovica korporacij z lestvice Fortune 500 ima med poslovnimi cilji jasno opredeljeno trajnostno naravnano poslovanje, ki lahko zajema tudi rabo električne energije iz obnovljivih virov. Slednje bodo sicer uporabljala vsa podjetja, če se bodo le dokazala z (najbolj) ugodnimi cenami. Ko smo že pri cenah: ker se cena hrambe električne energije v baterijah zmanjšuje, gospodinjstva in podjetja na področjih, bogatih s sončnimi dnevi, že preučujejo možnost kombiniranja rabe sončnih celic in baterij, s katerimi bi si zagotovila ne le samooskrbo in neodvisnost od elektrodistribucijskega omrežja, temveč ob presežnih zmogljivostih tudi priložnost za dodaten zaslužek.

Boj proti materi naravi

Čeprav je narava tista, ki nam daje obnovljive vire energije, včasih poskrbi, da se človeštvo zave, kako zelo je odvisno od električne energije. Žled in poplave v Sloveniji ter druge naravne ujme in nesreče po svetu skrbnike elektroenergetskih omrežij vedno znova spomnijo, da z naravo ni šale. Prav zato si elektrodistribucijska podjetja prizadevajo za okrepitev vseh elementov omrežja s poudarkom na čim hitrejši povrnitvi delovanja ob morebitnem izpadu. S tem, ko je vedno več gospodinjstev in gospodarskih objektov opremljenih s pametnimi števci, lahko tudi elektroenergetska podjetja natančneje analizirajo dogajanje v omrežju in preprečijo večji izpad.

Skrb številka ena: varnost

Odvisnost ljudi od električne energije je na elektrarne in elektrodistribucije narisala velike tarče. Kibernetski napadi v Ukrajini, ki so lani za več dni ohromili več kot polovico države, imajo vse znake terorističnega dejanja. Tudi elektroenergetska podjetja priznavajo, da jih najbolj skrbita tako fizična kot kibernetska varnost. V lanski anketi se je tako varnost znašla na samem vrhu prioritet, potem ko je bila leto in dve pred tem šele na šestem mestu. Zasuk v razmišljanju je nedvomno prinesel »uspeh« napadalcev, ki so prevzeli delni nadzor nad sistemi in omrežji, podobno kot v kakšnem akcijskem ali znanstvenofantastičnem filmu. Ljudem, ki upravljajo delovanje jedrskih elektrarn, seveda ni do smeha, saj se zavedajo morebitnih katastrofalnih posledic.

Slovenija je konec lanskega leta tudi začela postavljati kibernetske smernice varovanja kritične infrastrukture, kamor elektroenergetska podjetja vsekakor sodijo. Povečana decentralizacija in povezljivost pametnih omrežij sta namreč ustvarila številne nove potencialne točke vstopa v sistem, zato morajo informatiki v energetiki poskrbeti za ustrezno varovanje svojega okolja. Raba sistemov za odkrivanje vdorov se zdi nujna in stvar »osebne higiene«, prav tako redna preverjanja in penetracijski testi. Temeljita analiza tveganj in proaktivni ukrepi so del varnostne preobrazbe elektroenergetskih podjetij, ki bodo morala resno razmisliti o zaposlitvi več strokovnjakov s področja informacijske varnosti oziroma najemu storitev varnostno-operativnih centrov. Glede na to, da ima panoga »skupnega sovražnika« ali več njih, bi lahko razmislila o postavitvi panožnega varnostno-operativnega centra in deljenju varnostnih informacij med podjetji. Takšna rešitev ni le učinkovita, temveč tudi cenejša za vse vpletene.