Za malo denarja …
… dovolj glasbe, bi lahko zaključili, ko smo se letos spet lotili primerjave »cenejših« pametnih telefonov. Tistih torej, ki jih lahko na slovenskem tržišču v prosti prodaji dobimo za manj kot 300 evrov.
Tudi letos smo postavili cenovno mejo pri 300 evrih, nad katero testni telefoni niso smeli, in to ni ravno malo, pa vendar – to je lahko celo več kot petkrat manj, kot danes stanejo najzmogljivejši in najdražji modeli. Hkrati je to še vedno vsota, pod katero se skorajda nima več smisla spustiti, če si želimo količkaj odzivnega in uporabnega pametnega telefona.
Prečesali smo ponudbo naših mobilnih operaterjev in izluščili 15 telefonov z operacijskim sistemom Android in s cenami od dobrih 100 do 300 evrov. Verjetno ni presenečenje, da med tako poceni telefoni ni najti iphonov, saj se Apple osredotoča le na bolj dobičkonosni zgornji cenovni del tržišča. Hkrati verjetno ni presenečenje, da je mogoče telefone dobiti tudi za manj denarja, toda to so potem »nepametni« telefoni, taki, kot smo jih imeli nekoč in jih danes največkrat uporabljajo starejši.
Res je, 15 telefonov se ne sliši prav veliko, in tudi res ni, saj je konkurenca na področju telefonije pri nas vedno bolj okrnjena. V tabeli na naslednjih straneh boste sicer lahko našteli šest proizvajalcev, vendar so nekateri bolj ali manj v odhodu, saj imajo njihovi telefoni nameščen že kar stari Android 12 (najnovejši danes nosi številko 15), ali pa so na operaterjevih straneh označeni z »zadnji kosi«. Slovensko tržišče pač obvladujeta Samsung in Apple (zadnji le med dražjimi modeli), daleč zadaj sta potem še Xiaomi in Honor. Huaweija, ki je bil nekoč izredno močan, iz znanih razlogov (ameriške sankcije) ni več.
Seveda obstaja še zelo široko in bogato tržišče »kitajskih« telefonov, ki jih lahko izbrskamo na širnem spletu. Od telefonov, ki jih prodajajo neposredno na kitajskih spletnih straneh, do tistih, ki jih kitajska podjetja in preprodajalci prodajajo na nemškem Amazonu. Če se vsaj malce potrudimo in med izbiro izbrskamo tiste, ki se ponašajo z oznako international, ne bi smeli imeti težav z vklopom v naših mobilnih omrežjih. Hkrati se moramo zavedati, da nas za naprave, ki ne prihajajo iz Evropske unije, čakajo še davek (DDV), stroški postopka in carinske dajatve, če je telefon dražji od 150 evrov. O tem smo obširno pisali ravno v zadnji številki Monitorja (11/2024). Če se že odločamo za mednarodni spletni nakup telefona, bo torej morda zanesljivejša izbira nemški Amazon. Ta bo morda malce dražji, vendar brez presenečenj. Razen presenečenj v obliki stroškov pošiljanja, če bomo za telefon morda morali uveljavljati garancijsko popravilo. O tem je v Uvodniku nedavno pisal naš urednik.
Rabljeni in/ali starejši telefoni
Če nismo zahtevni, se da »nov telefon« do neke mere urediti tudi z nakupom rabljenega primerka. Lahko se odločimo za nakup obnovljenega, kot jih prodajajo nekatera podjetja. Predvsem Applovi iphoni so med kupci toliko cenjeni, da zanje obstaja tudi tržišče obnovljenih, torej telefonov, ki so videti kot novi, čeprav to seveda niso.
Nakup tovrstnih telefonov je lahko veliko ugodnejši od nabave novih, vendar računalniške naprave, kamor sodijo tudi pametni telefoni, žal niso kot avtomobili, ki nas od točke A do točke B pripeljejo tudi, če so stari 20 ali 30 let. Računalniške naprave so odvisne od programske opreme, ki je vedno bolj kompleksna, hkrati pa vedno bolj varnostno luknjasta. Nepridipravi v njej iščejo varnostne luknje, proizvajalci pa jih krpajo, to je običajen življenjski krog pametnih telefonov. Tako krpanje ni niti enostavno niti poceni, zato se proizvajalci navadno odločijo, koliko stare naprave bodo še varnostno podpirali. Rekli boste, pa kaj, saj bom preživel tudi brez varnostnih posodobitev! Ne, ne boste, vsaj če boste na telefonu hoteli uporabljati varnostno občutljive aplikacije, denimo – mobilno bančništvo.
Že kar nekaj let star iPhone 7 Plus še vedno odlično deluje, uporabnica, ki nam je pisala, je z njim zadovoljna. Vseeno se odloča za nakup novega/novejšega, kajti operacijski sistem IOS 15 je na meji tistega, s čimer so posamezne aplikacije danes še »zadovoljne«. Bančna aplikacija OTP jo opozarja, da je nujna nadgradnja operacijskega sistema, vendar stara sedemka tega ne omogoča več. Nakup starejšega telefona, četudi obnovljenega ali morda celo novega, ima torej vedno za posledico krajšo življenjsko dobo. In tega se je dobro zavedati.
In kaj kupiti? Če parafraziramo znani rek – »več denarja, več glasbe« –, ta pač še vedno velja. Prepričani smo lahko, da bo telefon za 300 evrov boljši od tistega, ki stane borih sto. Toda ali je smiselno zanj odšteti toliko, če ga bomo uporabljali le za telefoniranje, esemese in morda občasen skok do mobilne banke? Vprašanje. Tisti, za katere je pomembno, da je telefon hiter in odziven, ali tisti, za katere je pomembna kakovost vgrajenega fotoaparata, bodo dodatnih 200 evrov znali ceniti. Še več, obstajajo tudi taki, ki so za ti dve lastnosti pripravljeni odšteti dva tisoč evrov.
Še največ pa nas telefone seveda kupuje – na obroke, z vezavo, pri operaterju. Veliko bolje se namreč sliši, če moramo plačevati 10 evrov na mesec (pa četudi celih 24 mesecev), kot če bi jih morali v kosu odšteti 240. Četudi bo natančen bralec/kupec hitro izračunal ali izbrskal, da bo končni strošek po dveh letih velikokrat višji.
Preizkusili smo:
Honor
Telefonska blagovna znamka Honor poskuša postati nekaj, kar je nekoč že bila njihova tehnološka in pravna mati – kitajski Huawei. Ko so ZDA Huaweiju odvzele pravico nameščanja Googlovega podsistema na sicer odprtokodni Android, so ga obsodile na telefonsko smrt, podjetje pa je rešitev našlo v odcepitvi blagovne znamke Honor. Ta je od takrat menda neodvisna od Huaweija, predvsem pa neodvisna od muh ameriške administracije, zato lahko enakopravno nastopa na tržišču pametnih telefonov. No, skoraj, na tržišče ZDA si namreč kar nekako ne upajo stopiti. Kakorkoli že, Honor je na slovenskem tržišču tretje do četrto najuspešnejše telefonsko podjetje (za Samsungom in Applom in nekje v okolici Xiaomija), in četudi povprečen slovenski uporabnik zanje verjetno še ni slišal, so njihovi telefoni načelno zelo dobri. V programu imajo tako modele za najzahtevnejše kot tiste, ki si jih lahko privoščimo za dober stotak. V iskalnikih slovenskih mobilnih operaterjev smo našli tri Honorjeve modele, ki so brez vezave cenejši od 300 evrov in jih tudi preizkusili.
O najcenejšem modelu Honor X6b težko povemo karkoli drugega kot to, da je – poceni. Za 168 evrov, kolikor je telefon stal v času preizkušanja, dobimo telefon z zaslonom ločljivost 720p in osveževanjem 90 Hz. V praksi se teh 90 Hz na zaslonu LCD ne opazi prav zelo, saj brskanje po spletu ni bistveno mehkejše od tistega, če vklopimo običajnih 60 Hz. Bolj se opazi, da je vgrajeni procesor med počasnejšimi, le 4 GB pomnilnika pa pripomore, da je zagon aplikacij dokaj počasen, preklapljanje med njimi pa prav tako. Po drugi strani fotoaparat (50 megapik) za ta denar ni slab, zmore celo 2× optični zoom, čeprav so za dobre foto izdelke seveda nujne dobre svetlobne razmere. Zanimivo je, da lahko na telefon še vedno priklopimo tudi žične analogne slušalke. Pohvalimo lahko tudi zelo zmogljivo baterijo, ki v povezavi s šibkim procesorjem in zaslonom zagotavlja zelo dobro avtonomijo.
Naslednji Honor že sodi v njihovo »številčno« serijo, ki je korak više. Gre za model Honor 200 Smart. Ime nas sicer ne sme zavesti, saj nima prav velike povezave s precej zmogljivejšim »pravim« modelom Honor 200, ki stane skoraj 700 evrov. Vseeno tukaj za dobrih 200 evrov že dobimo podporo omrežjem 5G, boljši zaslon ločljivosti 1.080p z osveževanjem 120 Hz in dvakrat večji »disk« (256 GB), kot ga ima najcenejši zgoraj opisani Honor X6b. 120 hercev osveževanja sicer še vedno ni tistih »pravih« 120 Hz, kot jih vidimo na dragih telefonih z zaslonom AMOLED, pa vendar – zaslon ni slab. Tudi procesor je precej hitrejši, zato je delo s tem telefonom bolj mehko in prijetno. Fotoaparat sicer ostaja podobno zmogljiv, pa vendar – za 40 evrov več s smartom dobimo konkretno boljši telefon.
In tako smo prišli do najdražjega Honorja, ki sicer v tokratni izbor sodi nekako pogojno – Honor 200 Lite. Pri Telekomu Slovenije, kjer smo si tokrat izposodili testne primerke, sicer stane več kot 300 evrov, vendar ga v drugih spletnih trgovinah najdemo tudi za le 230 evrov, zato smo ga v pregled vseeno vključili. Tudi zato, ker je to eden najcenejših telefonov z zaslonom AMOLED, ki je v primerjavi z zasloni LCD vedno razred zase. Zaslon se sicer pohvali z osveževanjem z »le« 90 Hz (do nedavnega smo tako in tako vsi imeli le 60 Hz), vendar kombinacija z OLED zagotavlja res mehko gibanje (»skrolanje«) po spletnih straneh. Zaslon je tudi zelo lepo svetel in uporaben na dnevni svetlobi. Tako kot model Smart omogoča povezovanje z omrežjem 5G, fotografski model pa je stopnjo više, saj ima vgrajeno 108-megapikno tipalo. Te številke sicer največkrat ne povedo prav veliko, vendar so fotografski izdelki vseeno boljši, predvsem pa hvalimo, da ima uporabnik na voljo tudi možnost širokokotnega fotografiranja, ki pride do izraza pri panoramah. Navsezadnje je telefon še – lep.
Za starejše
Verjetno vsak med nami pozna koga, ki se s pametnimi telefoni ne razume najbolje in namesto tega uporablja klasični »neumni« telefon, »na tipke«. Večinoma so to starejši, ki so se rodili prepozno, da bi zaživeli z računalniki in s telefoni, ki jih upravljamo na dotik, s tapkanjem na ikone. Zgoraj podpisani ima starejše sorodnike, ki so pogumno skočili na ta vlak, se spopadli s pametnimi telefoni, pozna takšne, ki jim to ne gre najbolje, in tudi druge, ki se tega enostavno ne gredo. Ti najraje uporabljajo (pra)stari telefon na tipke, ki omogoča telefoniranje in sporočanje prek SMS, vgrajeni fotoaparat ločljivosti manj kot ene megapike pa je tam le za okras.
S tem ni nič narobe, dokler tudi tak telefon dokončno ne – ostari. Ko baterija zdrži le še pogovor, ki je krajši od pet minut, je najbrž čas za menjavo … vsaj baterije. Na spletu se najde vse, tudi baterija za prastare telefone, vendar osebna izkušnja kaže, da je tudi taka »nova« baterija rešitev le za nekaj mesecev, nato postane »stara«. Nakup novega telefona na tipke pa se za starejše uporabnike izkaže kot res visok zid, saj ima prav vsak med njimi drugačen in po svoje »čuden« uporabniški vmesnik, ki se ga je težko priučiti.
Kaj pa, če bi takim uporabnikom namenili enega od naših starih in odsluženih pametnih telefonov, ki bi ga spremenili v – neumnega! Prav temu služi aplikacija Big Launcher, ki jo je zgoraj podpisani uspešno predstavil svojemu očetu. Po namestitvi se starejši pametni telefon »obnaša« kot bolj ali manj »neumni«, uporabniku dovoljuje le klicanje, delo s SMS in fotografiranje, vse skupaj pa je urejeno prek vmesnika, ki je – velik, kot nakazuje že ime aplikacije. Ta je enostaven, intuitiven in uporabnika ne moti z množico ikon in nastavitev. Še več, na eno izmed velikanskih ikon na osnovnem zaslonu lahko namestimo tudi program za oddaljeno pomoč, ki so je starejši uporabniki v primeru težav še posebej veseli. Seveda je aplikacija (oziroma zaganjalnik) narejena tako, da uporabnik brez nekaj spretnosti iz nje ne more »pobegniti«.
Omenimo še vmesni model Honor X7a, ki je v Telekomovi trgovini označen z »zadnji kosi« in zdaj, ko to berete, najverjetneje ni več na voljo. Hiter pogled na specifikacije obljublja nekaj takega, kot je zgornji model X6b, saj ima zaslon ločljivost 720p, 4 GB pomnilnika in fotoaparat ločljivosti 50 MP, vendar ni tako. Gre za starejši model, ki ima vgrajen veliko počasnejši procesor, zaradi katerega je skorajda neuporabno počasen. Omenjamo ga zato, ker dobro kaže, kako hitro danes napredujejo tudi telefoni v najnižjem cenovnem razredu. V kateri smeri se to dogaja, pove tudi dejstvo, da je telefonu priložen napajalnik, česar se moderni telefoni ne gredo več.
Vsem honorjem pa izrekamo grajo zaradi nameščene programske opreme. Poleg vsega, kar mora danes imeti dober telefon z Androidom (Googlove aplikacije in storitve), so namreč dodane še kopije teh (trgovina, elektronska pošta, zapiski, foto galerija itd.). Za takšno posiljevanje ne vidimo prav nobene potrebe.
Realme
Realme je kitajska blagovna znamka, ki je pred nekaj leti poskušala resno vkorakati na slovensko tržišče, pa ji to več kot očitno ni uspelo. Oba telefona, ki sta (še) na voljo v cenovnem razredu do 300 evrov, tako sodita med starejše modele in sta več kot očitno del »čiščenja skladišč«.
Kljub temu se cenejši Realme 10 4G izkaže kot relativno hiter in zelo odziven telefon, kar najverjetneje kaže na to, da je moral nekoč stati veliko več kot sedanjih 239 evrov. Zaradi odzivnosti in zelo dobrega ter svetlega zaslona AMOLED (!) in kar 8 GB pomnilnika, ki še dodatno pripomore k hitremu preklopu med aplikacijami, bi ga morda lahko celo priporočili. Nenazadnje ima tudi dober fotoaparat in seveda priložen napajalnik, toda kaj, ko se starost, ki mu je dodala napajalnik, kaže tudi v tem, da ima nameščen le res stari Android 12 iz leta 2021, nadgradnja na kaj več pa ni na voljo.
Podobno lahko ugotovimo za model Realme 9 Pro+ 5G, ki je nekaj dražji in je bil nekoč zelo verjetno eden boljših telefonov na tržišču, tudi v višjem cenovnem razredu. Podpira omrežje 5G, ima zelo dober zaslon AMOLED, 8 GB pomnilnika, zelo dober fotoaparat s podporo širokokotnim izdelkom in celo skoraj najnovejši Android 14. Žal pa ga pri Telekomu označujejo z »zadnji modeli«, torej ga najverjetneje – ni več.
Samsung
Samsung je absolutni velikan na slovenskem tržišču mobilnih telefonov (in v svetu), zato svojo serijo telefonov Galaxy A, namenjeno uporabnikom, ki za telefon ne bi odšteli tisoč evrov in več, redno in vsako leto posodabljajo. Avgusta je bila tako predstavljena serija »6«, torej modeli A06, A16 in A26, na slovensko tržišče pa naj bi prišla ravno zdaj, ko to berete, kar pomeni, da smo jo zgrešili za kak mesec.
Če bi bili v boljših odnosih s slovenskim Samsungom, bi jih sicer dobili še pred začetkom prodaje, tako pa smo, ker slovenski samsungovci niso zadovoljni z našim neodvisnim in nepristranskim preizkušanjem, preizkusili modele, ki so že/še bili na voljo v trgovinah. Lanski modeli A05s, A15 in A25 so tako bržkone malce slabši od tega, kar bodo prinesle šestke, vendar bodo za okvirni vtis o ponudbi podjetja dovolj.
Galaxy A05s je, tako kot to vsako leto velja za vse Samsungove telefone A0, zelo osnovni telefon. Predvsem se v praksi izkaže kot zelo počasen, saj njegov procesor v povezavi z le 4 GB pomnilnika ne zmore današnjega modernega operacijskega sistema (nameščen je bil Android 14) in aplikacij. Te se odpirajo počasi, preklapljanje med njimi pa opazno »cuka«. Zaslon je sicer povprečen (LCD, 90 Hz), pohvaliti pa moramo, da telefon za svojo ceno (pod 200 evri!) premore nadpovprečen fotoaparat. Ta zmore 2× optični zum, sprednja kamera (za selfi) pa premore tudi nekoliko širokokotni pogled.
Model Galaxy A15 je že korak više. Predvsem bo uporabnik takoj opazil veliko boljši zaslon – ta je tipa AMOLED in zmore osveževanje z 90 Hz. Brskanje s spletnim brskalnikom je tako lepo mehko in tekoče. K temu pripomore tudi procesor, ki je po meritvah dvakrat hitrejši od tistega v A05s, kar se opazi tudi v praksi. Aplikacije se odpirajo normalno hitro, preklop med njimi pa je tudi dovolj mehak, čeprav je opaziti, da 4 GB pomnilnika danes vseeno ni dovolj. Pohvaliti moramo še vgrajeno kamero, ki ima dodan tudi širokokotni pogled, ki bo prišel prav na izletih, pri fotografiranju panoram.
Najmočnejši preizkušani Samsung je Galaxy A25, telefon, ki v Telekomovi trgovini sicer sega malce prek naše meje 300 evrov, vendar ga druge spletne trgovine prodajajo tudi nekaj ceneje. Vgrajen ima odličen 120-herčni zaslon AMOLED, s katerim je res užitek delati. Svetel je in kontrasten, hkrati pa »mehek« in lepo tekoč ob sprehajanju po spletnem brskalniku. Procesor je še nekoliko hitrejši od tistega v modelu A15, in ker je vgrajenega 6 GB pomnilnika, tudi motenj med preklopi aplikacij tukaj ni zaslediti. Tudi fotoaparat je še nekoliko izboljšan, v primerjavi z modelom A15 je vgrajena še podpora videu ločljivosti 4K. V tokratni konkurenci telefonov do 300 evrov je to vsekakor najboljša izbira.
Pogled v laboratorij
Telefonov na tokratnem primerjalnem testu smo se lotili na dva načina – laboratorijsko/sintetično in uporabniško. Na prvem smo se v vse telefone prijavili z našim testnim računom Google in jih prepustili polnjenju. Starejšim, ki so imeli priložen svoj napajalnik, smo namenili tega, druge smo napolnili s svojimi. Nato smo na vseh telefonih pognali hitrostni program Geekbench 6, ki hitrost telefona izmeri na tri načine. Najprej je bila na vrsti hitrost delovanja z enim procesorskim jedrom, kar je dejansko hitrost, kot jo uporabnik vidi pri zagonu posameznih aplikacij in preklopu med njimi. Sledila je hitrost delovanja z več jedri, kar pride do izraza pri bolj kompleksnih aplikacijah, in nazadnje hitrost delovanja grafičnega podsistema, ki je pomemben predvsem pri igranju iger 3D.
Pomembnejši del testa je uporabniški – kako se telefon »obnaša« pri uporabi. Zanimalo nas je, kako hitro se zaganjajo aplikacije in ali telefon med preklopu med njimi kaj »cuka« (pri čemer največjo vlogo igra količina pomnilnika); kako mehko telefon drsi po spletnih straneh, pri čemer sta ključna tehnologija zaslona (LCD ali OLED) in njegovo osveževanje (60, 90 ali 120 Hz); kako dobro je vsebina zaslona vidna na opoldanskem soncu; kako mehko prikazuje predpregled v fotografski aplikaciji; kakšne povečave omogoča fotografski sklop, če sploh, in seveda – kako dobre so fotografije in sebki (selfi).
Vsem modelom Galaxy A štejemo v plus, da imajo še vedno tudi običajen izhod za analogne slušalke, česar dražji modeli Galaxy S (pa tudi velika večina konkurence) nima več. Pohvalno je tudi, da Samsung zagotavlja, da bodo telefoni Galaxy A prejeli štiri polne nadgradnje operacijskega sistema, torej kar do Androida 18. Žal pa tudi samsungi niso imuni na podvojene aplikacije in lastno trgovino, kot to velja za večino androidnih ponudnikov.
Telemach 5G Pro
Nekateri mobilni operaterji občasno »naredijo svoje lastne telefone« oziroma jih prodajajo pod svojo blagovno znamko. To že drugo leto zapored počne tudi Telemach, katerega model Telemach 5G Pro smo preizkusili že v prejšnji številki Monitorja. Tukaj bomo le ponovili ključne poudarke. Gre za telefon kitajskega podjetja ZTE (Nubia UG Phone U25), ki je prilagojen za United Group, matično skupino Telemacha (od tod v imenu UG).
Za 190 evrov letos dobimo 5G in 120-herčni zaslon LCD, ki se v praksi pri »mehkobi« prikazovanja gibljivih slik ne izkaže tako zelo kot zasloni AMOLED, vendar vseeno sodi med boljše. Zaslon je vendarle le ločljivosti 720p, kar pomeni, da bo podrobno oko zaradi manj pik pogrešalo nekaj ostrine. Procesor je v povezavi s 6 GB pomnilnika dovolj hiter za dokaj mehko delovanje, pohvaliti pa moramo fotografski del telefona, ki zmore 3× optični zum, kar je v tem cenovnem razredu res redkost. Tudi video ločljivosti 4K ni nekaj, kar bi bilo tu običajno. Telemachov Pro ni slab telefon, za svoj denar dobimo kar veliko. Vendar, kot smo zaključili že pri daljšem preizkusu – pri konkurenci se da dobiti tudi še kaj več.
Vivo
Kitajska blagovna znamka Vivo sodi pod isto podjetje kot Realme, o katerem smo pisali zgoraj, in videti je, da je tudi njena usoda v Sloveniji nekako podobna. Po kratkem zagonu, ko se je poskušala resno usidrati na naše tržišče, je zdaj očitno, da se poslavlja. V Telekomovi spletni trgovini smo v cenovnem razredu, ki nas tokrat zanima, našli model Vivo X80 Lite, ki pa se ponaša z oznako »zadnji kosi«, kar pomeni, da ga zdaj, ko to berete, tam verjetno ni več. Pa vendar, poglejmo, kaj je mogoče dobiti za 249 evrov.
Da gre za starejši telefon, kaže tudi starejša različica Androida (13), predvsem pa to, da njegova res dobra strojna oprema nekako ne sovpada z njegovo nizko (očitno zelo znižano) ceno. Telefon je tanek in lepo oblikovan, krasi pa ga še res dober in svetel zaslon AMOLED (z osveževanjem 90 Hz). Kot edini med tokratnimi telefoni ima bralnik brstnih odtisov pod zaslonom, kar je sicer običajno rezervirano za modele v višjem (in celo visokem) cenovnem razredu. Bogatih 8 GB pomnilnika je povezanih s hitrim procesorjem (po meritvah najhitrejšim med vsemi tokrat preizkušenimi modeli), zato je delovanje telefona hitro in mehko. K temu še dodatno pripomore nadpovprečno »čist« uporabniški vmesnik, ki nima podvojenih aplikacij za elektronsko pošto, galerijo, trgovino, kot jih ima velika večina konkurence. Res odličen telefon, ki pa ima ugodno ceno le zato, ker je – na razprodaji.
Xiaomi
Kitajski Xiaomi je podjetje, ki v svetu in pri nas uspešno deluje, najverjetneje zato, ker je drugačno in nekoliko posebno. Podjetje proizvaja in pod svojo blagovno znamko prodaja vse od zobnih ščetk, prek telefonov do električnih avtomobilov. In je hkrati povezano še z drugimi blagovnimi znamkami, ki so ravno tako svetovno uspešne, kot je Roborock, ključni svetovni konkurent sesalniškemu gigantu iRobot (roomba).
Na voljo imajo veliko množico telefonov pod blagovno znamko Redmi (pozor, tu ni nobene povezave s telefoni … Realme), ki imajo v imenu različne permutacije številk, črk (denimo C) in oznak Note in 5G. V cenovnem razredu do 300 evrov smo izbrskali kar štiri modele.
Najcenejši, pravzaprav lahko rečemo kar izredno poceni, je model Redmi A03, toda to je tudi vse, kar lahko o njem rečemo pozitivnega. Videti je, da je Xiaomi model A03 naredil le zato, da je dokazal, da je lahko pametni telefon vreden tudi manj kot sto evrov (v nekaterih tujih spletnih trgovinah). Sicer letošnji model je namreč tako zelo počasen, da ga za uporabo nikakor ne moremo priporočati. Aplikacije se odpirajo zelo počasi, preklop med njimi je dolgotrajen, telefon nima bralnika prstnih odtisov (kot edini v tokratni ponudbi), njegov fotoaparat pa ima le pet megapik, kar je številka, ki je nismo videli že leta. Enako velja za le 3 GB pomnilnika in 64 GB shrambe. Skratka … ne.
Le 20 evrov več stane (spet letošnji) model Redmi 14C, ki ponuja toliko več, da mu lahko rečemo »uporaben«. Vgrajeni procesor je dovolj hiter, da se aplikacije odpirajo znosno hitro, čeprav preklopi med njimi niso tekoči, saj ima telefon le 4 GB pomnilnika. Zaslon je tipa LCD in zmore 120 Hz osveževanja, kar pomeni dokaj dobro izkušnjo, četudi je ločljivost le 720p, zaradi česar bo podrobno oko videlo kakšno izmed zaslonskih pik. Nenavadno dober pa je fotografski sklop, ki zmore tudi 2× zum. Skratka, zelo poceni telefon, ki je nekako prilezel čez prag uporabnosti.
Preizkusili smo tudi dve trinajstki, kar načelno kaže na nekoliko starejša modela (predstavljena decembra 2023 in januarja 2024). Redmi 13C 5G še vedno ždi pod 200 evri, kar je zelo ugodno. Še posebej, ker gre, kot nakazuje že ime, za telefon s podporo omrežju 5G, vgrajen procesor pa je po meritvah skorajda dvakrat hitrejši od onega, ki smo ga v prejšnjem odstavku označili za komajda še uporabnega. Telefon ima sicer še vedno le 4 GB pomnilnika, zato je preklop med aplikacijami nekoliko netekoč, vendar aplikacije delujejo in se zaganjajo dovolj hitro. Zaslon je tipa LCD (90 Hz) in povprečne kakovosti, škoda, da je le ločljivosti 720p.
In tako smo prišli do res odličnega (glede na ceno) xiaomija – modela Redmi Note 13 5G (pozor na malce drugačno kombinacijo črk, številk in oznak …). Za 300 evrov namreč ta 5G-telefon dostavi odličen 120-herčni zaslon AMOLED, ki je zelo lepo berljiv tudi na polnem soncu in omogoča zelo mehko delo v spletnem brskalniku (in še kje). Ker ima hiter procesor in 8 GB pomnilnika (in kar 256 GB shrambe!), je delo z njim užitek, aplikacije so hitre, preklop med njimi pa ravno tako. Pohvaliti moramo tudi fotoaparat, ki zmore celo 3× optični zum (in seveda širokokotni/panoramski pogled), kar je v tem cenovnem razredu resna redkost. Skratka, odličen telefon.
Vsem telefonom znamke Xiaomi sicer zamerimo, da imajo res »natlačen« uporabniški vmesnik, poplavljen z vsemi mogočimi aplikacijami. Med njimi so tudi podvojene, tiste, ki jih tako in tako že ima nameščeni Googlov paket, vključno s trgovino. Po drugi strani – telefoni premorejo izhod za ožičene analogne slušalke, kar je vsekakor plus.
Zlati monitor
Tako kot na lanskem preizkusu cenejših telefonov je tudi letos največ za svoj denar dostavil Samsung, in sicer z modelom Galaxy A25. Telefon je sicer komajda prilezel pod mejnih 300 evrov, toda uspelo mu je. Ta telefon 5G ima odličen 120-herčni zaslon AMOLED, je hiter in ima dovolj dober fotografski sklop, ki podpira 2× zum in video v ločljivosti 4K. Pohvaliti velja še izhod za analogne ožičene slušalke, ki bo morda komu še prišel prav.
Omeniti velja še Xiamomijev model Redmi Note 13 5G z enako odličnim zaslonom, ki premore celo nekaj boljši fotoaparat (3× zum!) in več pomnilnika/shrambe, vendar mu zamerimo z aplikacijami res »onesnaženo« okolje Android. Podobno lahko rečemo tudi za Honor 200 Lite, ki strojno gledano sodi med najboljše na tokratnem preizkusu.
Zahvaljujemo se podjetju Telekom Slovenije, ki nam je posodilo testne primerke vseh tokrat preizkušenih telefonov.